Nosečnost je posebno obdobje v življenju ženske, ki s seboj prinaša številne telesne spremembe in potrebe. V tem času telo potrebuje dodatno podporo z vitamini, minerali in drugimi hranilnimi snovmi za nemoten razvoj novega življenja. Vendar pa se lahko med nosečnostjo pojavijo tudi posebne zdravstvene težave, kot je nosečniška sladkorna bolezen (gestacijski diabetes). Ta predstavlja stanje povišane koncentracije glukoze v krvi, ki zahteva poseben pristop k prehrani in življenjskemu slogu.
Kaj je nosečniška sladkorna bolezen?
Gestacijski diabetes je oblika sladkorne bolezni, ki se pojavi ali prvič odkrije med nosečnostjo. Med nosečnostjo se naravno razvija odpornost proti insulinu, kar je sicer nujno za zagotavljanje zadostne oskrbe rastočega ploda s hranili. Pri ženskah z gestacijskim diabetesom pa ta odpornost vodi v povišano raven glukoze v krvi. Po najnovejših ocenah Mednarodne zveze za diabetes (IDF) iz leta 2017 gestacijska sladkorna bolezen prizadene približno 14 odstotkov vseh nosečnosti po svetu, kar pomeni približno 18 milijonov primerov letno. V Sloveniji se po nekaterih ocenah s to težavo sooča med 3 do 5 odstotkov nosečnic, običajno po 24. tednu nosečnosti.
Dejavniki tveganja za razvoj gestacijskega diabetesa vključujejo prekomerno telesno maso ali debelost, prehrano z zahodnjaškim vplivom, pomanjkanje mikrohranil, višjo starost matere ter družinsko zgodovino inzulinske rezistence ali sladkorne bolezni.
Vpliv na nosečnico in plod
Čeprav gestacijska sladkorna bolezen po porodu običajno izzveni, lahko dolgoročno vpliva na zdravje. Pri materi povečuje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 in srčno-žilnih bolezni kasneje v življenju. Pri potomcu pa nosečniška sladkorna bolezen povečuje tveganje za kratkoročne in dolgoročne zaplete, vključno z zapleti pri porodu in rojstvom prevelikih otrok za gestacijsko starost. Zaradi tega, ker placenta (posteljica) lažje prepušča glukozo, lahko ima otrok po materinem obroku, ki vsebuje veliko enostavnih sladkorjev, zelo visoko raven sladkorja v krvi. To spodbudi otrokovo telo, da proizvaja več inzulina, kar poleg uravnavanja krvnega sladkorja spodbuja tudi nabiranje maščobnega tkiva v dojenčkovem telesu. Posledično se lahko pri plodu čezmerno kopiči maščobno tkivo, povečajo se nekateri organi, skelet pa pospešeno dozoreva. Novorojenček ima pogosto porodno težo večjo od 4000 g, kar povečuje pogostost carskih rezov. Otroci, rojeni materam z gestacijskim diabetesom, imajo večjo verjetnost za razvoj debelosti in sladkorne bolezni tipa 2. Nezdravljena nosečniška sladkorna bolezen lahko celo pomeni plodovo smrt pred ali tik po rojstvu. Ravno zato je natančno spremljanje ploda med nosečnostjo ključnega pomena, zato se izvajajo pogostejši ultrazvoki za nadzor nad otrokovo rastjo in razvojem.
Ženske z gestacijskim diabetesom imajo tudi 35 do 60 % povečano tveganje za razvoj sladkorne bolezni v 10 do 20 letih po nosečnosti. Zato je po porodu priporočljivo redno spremljanje ravni krvnega sladkorja - prvi odvzem je takoj po porodu in ponovno čez 6 do 12 tednov. Priporoča se ponovno presejanje na sladkorno bolezen na vsake tri leta pri ženskah, ki so imele nosečnostno sladkorno bolezen.
Osnova prehranskega zdravljenja
Osnova prehranskega zdravljenja nosečniške sladkorne bolezni je izključitev sladkorja in sladkih živil iz prehrane ter omejitev ogljikovih hidratov iz skupine škrobnih živil in sadja. Večini nosečnic uspe s spremembo svoje prehrane ohraniti raven krvnega sladkorja v ciljnem normalnem območju. Pomembno pa je, da imate kalorično ustrezno zdravo prehrano, ki zagotavlja primeren dotok hranil otroku.
Ogljikovi hidrati se v telesu razgradijo do glukoze, ki prehaja v kri. Glukoza v krvi je nujno gorivo za telo in hrana, ki jo otrok prejme od matere. Količina ogljikovih hidratov v živilih se meri v gramih. Opredelitev, koliko živila lahko zaužijemo za določeno količino ogljikovih hidratov, lahko opredelimo v teži živila ali v enotah, ki jih imenujemo prehranske enote.
Zelo pomemben je pravilen izbor ogljikovih hidratov v obroku, saj različno hitro zvišajo koncentracijo glukoze v krvi. Ogljikovi hidrati, kot so v belem sladkorju in belem kruhu, se hitro razgradijo v glukozo. Počasi pa se v glukozo razgradijo polnozrnata žita in ogljikovi hidrati iz zelenjave. Dve živili z enako količino ogljikovih hidratov imata lahko zelo različen vpliv na porast glukoze po zaužitju.
Podatek, ki nam pove, kako hitro lahko pričakujemo porast glukoze (krvnega sladkorja) v krvi po obroku hrane, je glikemični indeks (GI). Glikemični indeks je številka, ki je dodeljena živilu glede na njegovo lastnost, kako hitro lahko poveča koncentracijo glukoze v krvi. Manjši kot je glikemični indeks, manjši je pričakovan porast glukoze. Živila z glikemičnim indeksom nižjim od 60 so najbolj priporočljiva, ker povzročijo počasen in postopen porast glukoze in so dober pomočnik v vzdrževanju normalnega krvnega sladkorja.
Pri pripravi hrane je pomembno vedeti, da razkuhane testenine in riž imata višji GI. GI krompirja se poviša, če ga pretlačimo. Odsvetuje se priprava napitkov iz sadja (s pomočjo mešalnika), saj je sok koncentriran vir ogljikovih hidratov in zelo hitro zviša krvni sladkor.
Priporočena živila v času nosečnosti in pri gestacijskem diabetesu
Nosečnice potrebujejo uravnoteženo in raznoliko prehrano, ki zagotavlja dovolj vitaminov, mineralov in drugih hranil. Pri gestacijskem diabetesu je poudarek na izbiri živil z nizkim glikemičnim indeksom, ki počasneje vplivajo na porast krvnega sladkorja.
Priporočljiva živila v času nosečnosti in pri gestacijskem diabetesu:
- Ingver: Še posebej na začetku nosečnosti pomaga blažiti simptome slabosti in spodbuja presnovo. Lahko ga dodajate v čaj, jedi ali smutije.
- Sladki krompir: Bogat je z beta karotenom, ki ga telo pretvori v vitamin A, pomemben za obnovo celic. Vsebuje tudi vlaknine, ki blagodejno delujejo na presnovo.
- Polnozrnate žitarice: So odličen vir energije, saj vsebujejo ogljikove hidrate, vitamine B in železo. Med njimi so kvinoja, proso, pira, ajda, ječmen, oves. Vlaknine v polnozrnatih žitih preprečujejo prebavne težave in delujejo kot prebiotiki. Pri gestacijskem diabetesu je priporočljivo belo moko zamenjati s polnozrnato pri kruhu, testeninah in drugih izdelkih.
- Zelena zelenjava: Špinača, blitva, brokoli, zelje, rukola vsebujejo folno kislino, ki je ključna za razvoj živčnega sistema otroka, ter pomembne proteine. Zelenjava je odličen vir vlaknin, vitaminov in mineralov brez velikega vpliva na raven sladkorja.
- Rdeče in belo meso, ribe, jajca ter stročnice:
- Ribe: So vir omega-3-maščob, B-vitaminov, železa in beljakovin. Losos je še posebej priporočljiva riba v nosečnosti.
- Jajca: Vsebujejo majhno količino skoraj vseh osnovnih hranil, ki jih telo nosečnice potrebuje, vključno s holinom, ki je ključnega pomena med nosečnostjo. Priporočljivo je zaužiti 2 do 3 jajca na teden, ki morajo biti trdo kuhana ali dobro pečena.
- Meso: Pusta govedina, perutnina in svinjina so priporočljive zaradi železa, vitamina B12 in cinka. Pripravite jih na način z nizko vsebnostjo maščob in se izogibajte paniranju ter cvrenju.
- Stročnice: Leča, grah, fižol, čičerika, soja in arašidi so pomemben vir beljakovin in vlaknin.
- Mlečni proizvodi: Zaradi vsebnosti kalcija so pomembni za zdravje matere in otroka. Priporočljivi so mleko, nemastni jogurt, skuta ter sveži kravji sir.
- Nenasičene maščobe in olja: Uporabljajte rastlinska olja (olivno, laneno olje), oreščke in semena. Zamenjava nasičenih maščob z nenasičenimi dokazano znižuje raven holesterola v krvi. Pomembno je omejiti vnos nasičenih maščob in zagotoviti zadosten vnos n-3 maščobnih kislin.
Živila, ki se jim je treba izogibati ali jih omejiti
- Sladkor in sladka živila: Bela moka, sladkarije, torte, piškoti, bomboni, pecivo.
- Sladke pijače: Gazirane pijače, sladkani čaji, sadni sokovi. Če si želite sladke pijače, izberite tisto, ki je slajena z umetnim sladilom.
- Sadje v velikih količinah: Sadje je zdravo, vendar ima veliko naravnih sladkorjev. Na dan lahko pojeste do tri enote sadja, vendar le eno naenkrat. Namesto zelo sladkih sadežev (kot so mango, grozdje, banane) izberite tista, ki imajo nižji glikemični indeks, na primer jagode, borovnice, hruške, jabolka.
- Beli kruh in testenine iz bele moke: Zamenjajte jih za polnozrnate, ajdove, pirine ali ržene različice.
- Beli riž: Izberite nebrušenega ali rjavega riža.
- Procesirani in sladkani kosmiči: Nadomestite jih s kosmiči iz celih valjanih zrn (ječmenovi, pirini, ovseni) in brez dodanega sladkorja.
- Panirano in ocvrto meso: Izogibajte se tem načinom priprave.
- Alkohol: Med nosečnostjo ni varna nobena količina alkohola.
- Kofein: Uživanje večjih količin kofeina (nad 100-200 mg na dan) je povezano z večjim tveganjem za zaplete. Kofein najdemo v kavi, nekaterih gaziranih pijačah, energijskih pijačah, čokoladi in čajih.
Struktura obrokov in prigrizkov
Svojo hrano razdelite med tri glavne obroke in dva ali tri prigrizke vsak dan. Zelo pomembno je, da ne preskočite obrokov. Obroki naj bodo čim bolj enakomerno razporejeni, priporočljivo pa je, da večji del energije zaužijete v prvem delu dneva.
Ideje za prigrizke:
- Sadna žitna ploščica
- Navadni jogurt s suhim sadjem
- Sveže narezano sadje s kokosovim čipsom
- Obloženi pirini kruhki s tofujem, papriko in kislimi kumaricami
- Sadno sirna nabodalca
- Mlečni riž z rozinami
- Mini sendvič z mortadelo, sirom in zeleno solato
- Obloženi rženi kruhki s sirnim namazom, sirom in paradižnikom
- Navadni jogurt z ovsenimi kosmiči in svežim sadjem
Zdravo sladkanje v nosečnosti
Veliko bodočih mamic z nosečniško sladkorno se najtežje odpove sladkarijam. Vendar pa obstajajo načini, kako se zdravo posladkati. Odlična zamenjava za slaščice je sadje. Če kos sadja dopoldne kombiniramo z jogurtom in cimetom, popoldne pa z oreščki, dosežemo, da se posladkamo, hkrati pa krvni sladkor ne poskoči pretirano. Kombinacija sadja z maščobo ali beljakovinskim živilom vpliva na nižjo glikemično obremenitev obroka.
Primer zdravega priboljška:
- Jabolko s skuto in orehi: Olupite in naribajte eno veliko jabolko, zmeljite 20 g orehov. Po želji lahko naribano jabolko podušite v malo vode skupaj s cimetom. V kozarček naložite polovico jabolk, nanje potresite polovico 100 g puste skute in orehov ter nato obilno potresite s cimetom. Cel postopek ponovite še enkrat.
Dieta med nosečnostjo: 5 nasvetov za pravilno prenatalno prehrano
Diagnostika in spremljanje
Svetovna zdravstvena organizacija in slovenske smernice priporočajo, da se merjenje sladkorja izvede že ob prvem pregledu pri ginekologu. Merjenje glukoze poteka na tešče, torej 8 ur po zadnjem obroku. Če se sladkorne bolezni ne odkrije na prvem pregledu, se pri vseh nosečnicah v obdobju med 24. in 28. tednom opravi še presejalni test. Nosečnica mora popiti sladko tekočino, v kateri je raztopljenih 75 g glukoze, čemur sledi spremljanje ravni sladkorja v krvi. Ta test imenujemo 75-gramski oralni glukozni tolerančni test.
Nosečniška sladkorna bolezen običajno ne povzroča opaznih znakov ali simptomov, lahko se pa pojavita povečana žeja in pogostejše uriniranje.
Nasveti za zdravo nosečnost
- Uživajte več manjših obrokov (vsaj 3 do 5 obrokov na dan).
- Ne pozabite na redno telesno vadbo.
- Sladke gazirane pijače in čaje sladkane z medom zamenjajte z navadno vodo. Med je med nosečnostjo tako ali tako odsvetovan, saj vsebuje spore bakterije Clostridium botulinum, ki lahko negativno vplivajo na razvoj ploda.
- Izogibajte se živilom iz bele moke in jih zamenjajte s tistimi, ki imajo nižji glikemični indeks.
- Uživajte veliko sveže zelenjave.
- Nasičene maščobe zamenjajte z nenasičenimi.
Čeprav so vam diagnosticirali nosečniško sladkorno, to še ne pomeni, da se ne morete zdravo posladkati. Ključno je, da posvetite pozornost uravnoteženi prehrani, pri čemer se zavedate, da ima vsaka posameznica različne prehranske potrebe. Pomembno je razumeti, da ni univerzalnega pristopa in da je individualna obravnava ključna. Za zdravo nosečnost in dobro počutje je priporočljivo, da se posvetujete s svojim specialistom za zdravstveno nego in poznate prehranske možnosti, ki jih je treba upoštevati med nosečnostjo.
tags: #nosecniski #diabetes #krompir #dovoljen