Vsak novopečen starš se slej ko prej sreča s trenutkom presenečenja ob previjanju, ko v plenici namesto pričakovane rumenkaste ali rjavkaste vsebine zagleda živo ali temno zeleno blato. Ta pojav je eden najpogostejših razlogov za klice v pediatrične ambulante in iskanje informacij na spletu, saj barva blata pri dojenčkih pogosto velja za neposreden pokazatelj njihovega zdravja in počutja. Čeprav je prva reakcija pogosto strah ali skrb, da je z otrokom nekaj narobe, je v veliki večini primerov zeleno blato povsem nenevarno in fiziološko normalno. Barva in konsistenca otroškega blata se namreč nenehno spreminjajo glede na starost, način hranjenja, hitrost prebave in celo morebitne dodatke, ki jih otrok uživa. Da bi razumeli spremembe v barvi, moramo najprej razumeti, kako prebava deluje. Osnovna barva blata je v resnici odvisna od žolča. Žolč je prebavna tekočina, ki nastaja v jetrih in se hrani v žolčniku, njegova naloga pa je pomoč pri razgradnji maščob. Ko hrana potuje skozi dojenčkov prebavni trakt, encimi in bakterije v črevesju kemično spreminjajo žolč. Med tem procesom se barva žolča spreminja iz zelene v rumeno in na koncu v rjavo.
Vpliv načina hranjenja na barvo blata
Eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na vsebino plenice, je način, kako se dojenček hrani. Gibanje črevesja otroka lahko privede do presenetljivih sprememb, ki jih je treba upoštevati in morda tudi zdraviti. Ena od teh sprememb je zeleno blato, ki lahko ima več vzrokov.
Dojeni otroci
Pri izključno dojenih otrocih je običajno blato gorčično rumene barve in kašaste strukture. Vendar pa se pogosto pojavi zeleno, penasto blato. To je klasičen znak, da dojenček zaužije preveč t.i. začetnega mleka. Če dojenček popije preveč laktoze iz prednjega mleka, njegovo črevesje morda ne bo zmoglo vsega prebaviti dovolj hitro. To povzroči fermentacijo v črevesju, kar vodi do plinov, krčev in zelenega, včasih eksplozivnega blata. Pomembno je, da dojenček dojko vedno popolnoma izprazni, preden ga pristavite na drugo. V tem primeru je pomembno, da dojenček dojko vedno popolnoma izprazni, preden ga pristavite na drugo.
Hranjeni s formulo
Dojenčki, ki uživajo mlečno formulo, imajo pogosto temnejše, bolj gosto blato rjavkasto-zelene barve. Mnoge sodobne formule so obogatene z železom. Železo, ki se v črevesju ne absorbira popolnoma, oksidira in obarva blato v temno zeleno, skoraj črno barvo. Če dojenček jemlje sirup z železom zaradi slabokrvnosti ali če pije formulo z visoko vsebnostjo železa, se blato pogosto obarva temno zeleno ali celo črno-zeleno. To je popolnoma normalen pojav in znak, da se železo izloča skozi prebavila.
Posebne formule
Posebne formule, namenjene otrokom z alergijami ali kolikami (kjer so beljakovine že delno razgrajene), pogosto povzročajo izrazito zeleno blato.
Spremembe ob uvajanju goste hrane
Ko dojenček začne uživati gosto hrano (običajno okoli 6. meseca), se paleta barv v plenici drastično razširi. Blato se tedaj prav tako znova spremeni; postane bolj podobno "odraslemu" in dobi bolj značilen vonj. Pri obenem dojenih postane bolj gosto, medtem ko je redkejše ob hkratnem uživanju nadomestnega mleka. V njem so lahko tudi že koščki neprebavljene hrane, kar je popolnoma običajno.
Umetna in naravna barvila v hrani
Umetna barvila: Če otrok (ali doječa mati) zaužije hrano z močnimi umetnimi barvili (npr. sladkarije, obarvani napitki), se lahko blato obarva zeleno. Vendar pa ni zgolj zeleno barvilo tisto, ki obarva blato v zeleno barvo. Zeleno blato je lahko tudi posledica vijoličnega ali črnega barvila v določenih izdelkih. Če po tem, ko ste zaužili hrano, ki je (najverjetneje) vsebovala barvila, opažate zeleno barvo blata, je to znak, da vaše telo ne more dobro prebaviti teh barvil. Seveda pa zeleno blato ni zgolj posledica zaužitja močno procesiranih živil z dodatkom barvil, ampak se lahko pojavi tudi zaradi uživanja živil, ki so načeloma zelo zdrava. Zelenkasto blato je tako lahko denimo povezano z uživanjem brokolija, ohrovta, špinače ipd. Pojavi pa se lahko tudi v primeru, da ste jedli borovnice.
Pomembno je omeniti, da lahko tudi prehrana doječe matere vpliva na otroka, čeprav je ta vpliv manjši, kot se pogosto domneva. Če ste jedli zeleno zelenjavo, potem je blato dojenčka tudi zeleno.
Bolezenska stanja in zeleno blato
Čeprav je večina vzrokov neškodljivih, obstajajo situacije, kjer zeleno blato nakazuje na zdravstveno težavo ali okužbo.
Črevesne okužbe in driska
Ko dojenček zboli za črevesno okužbo (npr. rotavirus ali adenovirus), se prebava drastično pospeši. Zaradi driske hrana “zdrvi” skozi črevesje, žolč nima časa spremeniti barve, rezultat pa je tekoče, smrdeče zeleno blato. Kadar imate diarejo oziroma drisko, zeleno blato ni posebej redek pojav. Žolč se namreč takrat ne more povsem razgraditi, zato je, ko pride iz telesa, zelenkaste barve. Ob zeleni barvi blata seveda marsikdo pomisli tudi na raka. Čeprav je to v redkih primerih res lahko simptom omenjene bolezni, pa je pri rakavih bolnikih precej bolj značilno zelo temno, celo črno blato, v katerem se pojavlja tudi kri.
Po preboleli trebušni virozi (npr. rotavirus) lahko traja tudi več tednov, da se črevesna flora in sluznica popolnoma obnovita. V tem času se lahko še vedno pojavlja občasno zeleno ali mehkejše blato.
Alergija na kravje mleko
Alergija na kravje mleko (ali natančneje na beljakovine kravjega mleka) je ena najpogostejših alergij pri dojenčkih. Lahko se kaže s prebavnimi motnjami, vključno z zelenim, sluzastim blatom, ki lahko včasih vsebuje tudi nitke krvi. Če opazite kri, se nemudoma posvetujte s pediatrom.
Rast zobkov
Morda se sliši nenavadno, vendar je rast zobkov pogost vzrok za zeleno blato. Dojenčki v tem obdobju proizvajajo ogromne količine sline, ki jo pogoltnejo. Sluzasto ali penasto blato je lahko stranska posledica večjega slinjenja ob izraščanju zobkov, ko lahko dojenček pogoltne več sline kot običajno. Sluz v blatu je videti kot sijoče, želatinaste nitke. Občasna prisotnost majhne količine sluzi je pri dojenčkih normalna (črevesje naravno proizvaja sluz za lažji prehod blata).
Prehlajeno črevesje
Izraz “prehlajeno črevesje” je ljudski izraz, ki medicinsko ni povsem točen, se pa pogosto uporablja za opis virusnih drisk ali prebavnih motenj, ki sovpadajo s prehladnimi obolenji. Dejstvo je, da lahko virusi, ki povzročajo prehlad, včasih vplivajo tudi na prebavo, ali pa otrok pogoltne veliko sluzi iz nosu, kar spremeni barvo blata v zeleno.
Kdaj obiskati pediatra?
Zeleno blato samo po sebi redko zahteva nujno medicinsko pomoč. Vendar pa morate biti pozorni na spremljajoče simptome, ki kažejo na resnejše stanje.
- Kri v blatu: Če opazite kri v blatu, se nemudoma posvetujte s pediatrom. Rdeče blato lahko nakazuje na resnejše težave, saj je lahko v njem kri. Morda je prišlo do ranice zaradi zaprtja in posledično poškodbe zadnjika ali je dojenček popil kri z mlekom, če ima mamica razpokane in poškodovane bradavice. Kri lahko pusti sled ob močno vneti ritki, lahko pa gre za hujše stanje, ko je dojenček preobčutljiv ali ima alergijo oziroma vnetje. Če rdečo blato spremlja vročina ali če opazite, da dojenčka boli, je nujno treba obiskati zdravnika.
- Belo ali sivo blato: Belo blato lahko nakazuje na težave z jetri, sivo pa na probleme s prebavo, zato se je prav tako smiselno obrniti na pediatra.
- Dolgotrajno zeleno blato: Pozorni morate postati predvsem v primeru, da opažate zeleno blato več kot 72 ur. To namreč nakazuje, da bi šlo lahko z okužbo z bakterijo Clostridium difficile, do katere pride najpogosteje po dolgotrajni uporabi antibiotikov ali pa pri ljudeh z motnjami, povezanimi z delovanjem imunskega sistema. Poleg zelenega blata je tipičen simptom te okužbe tudi diareja zelo neprijetnega vonja, pride pa lahko tudi do rahlega povišanja telesne temperature.
- Spremljajoči znaki bolezni: Če zeleno blato spremljajo vročina, bruhanje, zavračanje hrane in tekočine, ali če je dojenček vidno slabo razpoložen in ne pridobiva na teži, je nujno obiskati zdravnika.
1 kozarec pred spanjem – čisti jetra in črevesje naravno!
Ključ do mirnih živcev: Opazovanje celotne slike
Namesto da se osredotočate zgolj na barvo vsake posamezne plenice, je bolj smiselno opazovati otrokovo splošno stanje. Prebavni sistem dojenčka je izjemno dinamičen organ, ki se v prvem letu življenja razvija hitreje kot katerikoli drug sistem v telesu. Ključ do mirnih živcev staršev leži v opazovanju “celotne slike”. Vprašajte se: Ali je otrok živahen? Ali se redno hrani? Ali normalno pridobiva na teži? Ali so obdobja budnosti aktivna? Če so odgovori na ta vprašanja pritrdilni, je zeleno blato verjetno le prehodna vizualna sprememba brez patološkega ozadja.
Preventivni ukrepi
Vzdrževanje dobre higiene, redno umivanje rok in skrbna priprava hrane so najboljši preventivni ukrepi za preprečevanje črevesnih okužb, ki so sicer najpogostejši bolezenski vzrok za spremembe v blatu.
Kaj pa plenični izpuščaj?
Kaj storiti, ko se pojavi plenični izpuščaj? Pogosto menjajte dojenčkove pleničke, če je potrebno, tudi ponoči. Kožo pod pleničko dobro umijte z mlačno vodo (ne uporabljajte vlažilnih robčkov, ki vsebujejo alkohol). Kožo do suhega popivnajte (ne drgnite). Uporabite mazilo, ki na koži naredi zaščitni sloj (to pomeni, da boste morda morali preizkusiti nekaj različnih mazil, preden boste ugotovili, katero vašemu dojenčku najbolj ustreza). Dojenček naj ne nosi pretesnih pleničk - nekoliko večje bolje omogočajo kroženje zraka. Kadar je mogoče (je dovolj toplo), pustite dojenčka na varni površini, ki se z lahkoto pobriše, brez pleničk.
Poporodno psihično stanje in obiski
Poporodno slabo psihično počutje je povsem običajno (pojavi se pri kar 80 % mamic). Zaanj je značilna jokavost, utrujenost, razdražljivost, zaskrbljenost. Pomembno se je zavedati, da tako stanje ne bo stalnica materinstva in bo razmeroma hitro minilo. Pomagate si lahko s prijaznostjo do sebe, dovolj hrano in pijačo, spanjem, neobsojanjem, prosite za pomoč, pogovorite se o svojih občutjih, uredite se, privoščite si nekaj v čemer ste uživali, odpočijte si in pojdite na sprehod.
Še vedno je v navadi, da sorodniki in prijatelji želijo dojenčka čim prej videti in že kmalu pridejo na obisk. Lahko se zgodi, da bi si obiskovalci najraje kar podajali kljuke doma mlade družinice. Poleg tega so vsi polni dobronamernih (pogosto tudi nasprotujočih si) nasvetov. Vse to je za mamice lahko prevelika obremenitev. Nič ni narobe, če mamice v takih primerih obiskovalce odklonijo in jih prijazno prosijo, da pridejo kasneje, ko bo dojenček že malo večji in se bodo tudi same bolje počutile. Tukaj lahko pomaga tudi očka, ki število obiskovalcev malo omeji. Pomembno je tudi, da si mamice zaupajo in ravnajo tako, kot menijo, da je zanje in za njihovega dojenčka najboljše.
Krči pri dojenčkih
Doječe mamice z novorojenčkom se pogosto sprašujejo, kaj lahko jedo, da njihov dojenček ne bi imel krčev v trebuščku. Včasih njihova prehrana postane popolnoma osiromašena in iz jedilnika črtajo vse sveže sadje, zelenjavo in polnozrnata živila, kar ni dobro za zdravje mamice. Omenjeno ravnanje je mit iz preteklosti in nima znanstvene utemeljitve. Prav tako ni primerno, da se mamica izogiba določenim živilom z namenom morebitnega preprečevanja alergije pri otroku. Dojenček v svojem prvem letu popije toliko mleka (glede na svojo težo) kot nikoli več kasneje v življenju. Njegova prebavila morajo predelati zelo veliko hrane, kar ni enostavno. Iz omenjenega razloga se pojavljajo neprijetni krči in napihovanje.
Izjemno suho in trdo blato pomeni zaprtje
Pri zaprtju je pomembnejše, kot pogostost odvajanja, tekstura blata. Izjemno suho in trdo blato pomeni zaprtje, če otrok ob tem bruha in ima vročino, je lahko dehidriran. Ob zaprtju lahko dojenčku pomagate z umirjeno telovadbo, ko nežno in počasi pritiskate pokrčene nogice gor in dol. Ob zaprtju izključno dojenih je treba naprej normalno dojiti, medtem ko lahko nadomestno mleko zamenjate s formulo proti zaprtju. Dojenčku lahko pomagate z dodajanjem več tekočine, najbolje vode ali čisto malo sladkanega čaja, juhic, zelenjave ali sadja, ki vsebujejo več vlaknin, niso pa priporočljiva živila, ki zapirajo, kot so recimo korenček, banane, riž. Lahko poskusite z nežno masažo trebuščka ali z razgibavanjem pokrčenih nogic proti trebuščku in nazaj, da spodbudite črevesje. Lahko se obrnete na pediatra, ki bo po potrebi priporočil probiotične kapljice, svečke, sirup za odvajanje.
Gibanje črevesja dojenčka je dinamično
Gibanje črevesja dojenčka se pogosto spreminja, zato se pogosto spreminja tudi blato dojenčka v prvih mesecih življenja. Večina teh sprememb je normalnih, do njih pa pride zaradi sprememb v prehrani. Prebavila naj bi se pri zdravem dojenčku razvila do četrtega meseca starosti in malčki se povečini navadijo redno odvajati blato do tretjega leta. Praviloma ni razloga za preplah, če se dojenček dobro počuti, če lepo raste, se razvija, pridobiva na teži, če je na splošno zadovoljen. Ob morebitnih skrbeh pa se vsekakor posvetujte s pediatrom. Novopečeni starši se kar precej posvečajo blatu, preučujejo ga v skrbi, če je vse v redu. Dejstvo je, da vsebina pleničk velikokrat preseneti in zbuja nemalo vprašanj ter skrbi. Dejansko pa je ponavadi zaskrbljenost odveč. Namreč, pri dojenčkih je skoraj vse "čudno" popolnoma v redu - barva blata je lahko rumena, zelena ali rjava, blato je lahko tudi zelo mehko in redko. Praviloma ni treba k pediatru, če je dojenček sicer zadovoljen in če lepo napreduje.