Nosečnost, še posebej nosečnost z dvojčki, je posebno obdobje v življenju ženske, ki s seboj prinaša številne telesne in čustvene spremembe. Medtem ko nekatere nosečnice skozi celotno nosečnost ohranjajo energijo in zmožnost opravljanja vsakdanjih dejavnosti, se druge soočajo z izrazito utrujenostjo, slabostjo in drugimi tegobami, ki lahko močno vplivajo na njihovo delovno sposobnost. V takih primerih se postavlja vprašanje, kdaj in kako je mogoče koristiti bolniški stalež, da se zagotovi potrebno počivanje in skrb za zdravje matere ter nerojenega otroka. Posebno pozornost je treba nameniti tudi načrtovanju dogodkov, kot so poroke, ki se lahko časovno prekrivajo z bližajočim se porodom.
Razumevanje nosečniške utrujenosti in slabosti
Nosečniška utrujenost je močno izražen občutek izčrpanosti, ki nastane zaradi več dejavnikov. Glavni vzroki vključujejo:
- Hormonske spremembe: Zlasti visoke ravni progesterona v zgodnji nosečnosti lahko povzročijo občutek zaspanosti in utrujenosti.
- Nizki krvni tlak: Med nosečnostjo se lahko krvni tlak zniža, kar lahko vodi do občutka omotice in izčrpanosti.
- Nihanja krvnega sladkorja: Nestabilna raven krvnega sladkorja vpliva na energijske ravni.
- Jutranja slabost in bruhanje: Te pogoste težave v prvem trimesečju izčrpavajo telo. Pri nosečnicah z dvojčki so te težave pogosto intenzivnejše.
- Povečana telesna masa in fizične obremenitve: Rast otrok in spremembe v telesu zahtevajo več energije.
Utrujenost je še posebej izrazita v prvem trimesečju, ko se telo najbolj intenzivno prilagaja na nosečnost. V drugem trimesečju se stanje pogosto izboljša, medtem ko se v tretjem trimesečju utrujenost ponovno okrepi zaradi telesnih neugodij in težav s spanjem. Nosečniška utrujenost se od običajne utrujenosti razlikuje po tem, da traja dlje časa, ne izgine popolnoma niti po počitku ali spanju, pogosto zahteva dodatne ure spanja ali popoldanske dremeže in je lahko spremljana z drugimi simptomi, kot so slabost, bolečine v križu in pogosto uriniranje.
Kdaj na bolniško v nosečnosti z dvojčki?
Vprašanje, ali je utrujenost ali prenaporen delovni ritem dovoljšen razlog za bolniško v nosečnosti, je pogosto predmet razprav. Medtem ko nekatere nosečnice želijo na bolniško že ob prvih znakih neugodja, druge vztrajajo pri delu tudi ob večjih težavah. Izkušnje nosečnic so različne.
Nosečnost z dvojčki je po definiciji bolj rizična nosečnost. Ginekologi pogosto že v zgodnji nosečnosti svetujejo bolniški stalež, še posebej, če je delo fizično naporno, vključuje dvigovanje bremen, daljše vožnje ali je povezano s stresom. Nekatere nosečnice gredo na bolniško že okoli 8. ali 9. tedna nosečnosti, druge pa delajo dlje, vse do 20. tedna ali celo dlje, če se počutijo dobro in nimajo posebnih težav.
Mateja br. je bila na bolniški že v devetih tednih, ker je imela do službe okoli 100 km in daljše vožnje niso bile priporočljive. Kljub temu, da se je počutila odlično, je bila zaradi vožnje utrujena in brez volje, zato je ostala doma. Z dvojčki je v bolniškem staležu od 3. meseca dalje, sedaj je v 8. mesecu, zaradi večjih vmesnih posegov in svoje osebne konstrukcije.
Druga uporabnica je šla na bolniško z 8 tedni nosečnosti, kljub dobremu počutju, ravno zaradi rizičnosti večplodne nosečnosti. Izognila se je stresu, ki je prisoten v službi. V bolnišnico so jo preventivno sprejeli z 28 tednov nosečnosti.
Tretja nosečnica je bila v službi do 20. tedna, nato pa je imela dopust in nato bolniško. Prizna, da v službi ne bi več zdržala, saj je bil trebuh ogromen in se je težko vozila. Rodila je v 37. tednu in 6/7.
Nekatere nosečnice gredo na bolniško zaradi specifičnih težav, kot sta bruhanje in slabost. Ena od uporabnic je šla na bolniško s 15. tednom, ker je bilo nevzdržno glede bruhanja in slabosti. Druga je šla na bolniško že v 9. tednu zaradi utrujenosti, saj se v službi ni mogla koncentrirati na delo in je delala več škode kot koristi. V enem primeru je ginekologinja dala bolniško z obrazložitvijo, da je bolje, da je doma, ker je bilo delo naporno in bi lahko hitro prišlo do splava.
Načrtovanje dogodkov v nosečnosti: Primer poroke
Vprašanje načrtovanja dogodkov, kot je poroka, je pomembno, še posebej, če je datum poročnega obreda blizu predvidenega roka poroda (PDP). Ena od uporabnic je v devetem tednu nosečnosti in se sooča s skrbjo, da ne bo mogla biti prisotna na poroki svoje najboljše prijateljice, ki je čez približno dva meseca (cca. 2 meseca pred PDP).
Glede roka poroda je pomembno, da ne moreš nič načrtovati. Na dan poroke lahko že rodiš, lahko pa si preventivno v bolnišnici (zaradi visokega pritiska in otekanja, kot je bil primer ene od uporabnic, ki je bila tri tedne pred porodom sprejeta v bolnišnico), ali pa se boš poroke brez problema udeležila. Priporočljivo je, da prijateljici razložiš vse opcije in da ima v mislih kakšno rezervno pričo. Vsaka nosečnost je lahko nepredvidljiva, še posebej z dvojčki, zato je priporočljivo, da si prijateljica poskusi urediti nadomestno pričo v primeru, da ti ne boš mogla sodelovati na poroki.
Stres, psihično zdravje in bolniški stalež
V primeru hudih psihičnih stisk, kot so panični napadi, depresija ali izgorelost, je bolniški stalež nujno potreben. Ena od uporabnic je imela pred sedmimi leti hude panične napade in se sooča s ponovnimi težavami zaradi izjemno stresnega delovnega okolja, kjer je deležna psihičnega zastraševanja in mobinga. Zaradi tega je imela prvi hud panični napad. Ginekologinja ji sprva ni dala bolniške, ker to ni njena domena, a je bruhala vsako jutro pred službo.
V takšnih primerih je pomembno, da se obrnete na osebnega zdravnika ali psihiatra. Psihiater lahko napiše mnenje, na podlagi katerega splošni zdravnik napiše bolniško. Priporočljivo je vztrajati in iskati pot do bolniške, ter prijaviti mobing na delovnem mestu. Bolniška, ki traja več kot mesec dni, običajno zahteva komisijo. V primeru nosečnosti pa se lahko vse uredi po papirologiji brez osebne prisotnosti.
Psihoterapevt dr. Rebolj je potrdil burn out sindrom, depresijo in anksiozno stanje, ter predlagal obvezno regeneracijo doma in tedenske pogovore. Kljub temu je osebna zdravnica sprva zavrnila daljši stalež, češ da izgorelost ni nič hudega. Po posredovanju dr. Rebolja in mnenja, da sta potrebna vsaj še dva meseca staleža, je popustila in dala na komisijo, ki pa je bolniško zavrnila, ker depresija in izgorelost nista dovolj.
V takih situacijah je ključno, da se ponovno pogovorite z ginekologinjo in osebno zdravnico. Če komisija ni potrdila daljše bolniške, se lahko poskusite dogovoriti z osebno zdravnico za krajše bolniške, ki jih nato povežete z dopustom. Pomembno je poudariti slabo počutje in druge simptome, saj ginekologinja ali osebna zdravnica lahko predlagata bolniško z mnenjem, da stres slabo vpliva na nosečnico in otroka.
Potovanja in dopusti v nosečnosti
Glavni pogoj, da začnejo nosečnice razmišljati o dopustu in potovanjih, je, da so popolnoma zdrave in nimajo dejavnikov tveganja za zaplete v nosečnosti. Če je nosečnica v bolniškem staležu, tudi če se počuti dobro in ima dovoljenje za sprehode, mora ostati v kraju bivanja.
Čas dopusta je treba načrtovati glede na višino nosečnosti, letni čas, destinacijo, način potovanja in prevozna sredstva. Na dopustu in potovanjih se lahko pojavijo številne tegobe, kot so zastoji v prometu, odpovedi ali zamude poletov, gneča, neustrezne nastanitve in hrana, zastrupitve, okužbe, poškodbe, pomanjkanje zasebnosti in umazana stranišča. Nosečnice vse te tegobe bistveno težje prenašajo, zlasti če je z njimi še majhen otrok. Zato je najbolje razmišljati o dopustu in potovanju v relativni bližini doma, v krajih, ki jih poznajo in imajo vsaj solidno zdravstvo.
- Prvo trimesečje: Do 12. tedna je nosečnicam pogosto slabo, bruhajo, ne diši jim določena hrana in so občutljive za vonjave. To je tudi čas povečanega tveganja za krvavitve in spontane splave, zato je odsvetovano potovanje v kraje, kjer je slaba zdravstvena oskrba.
- Zadnji meseci nosečnosti: V zadnjih mesecih nosečnosti se je treba umiriti in pripraviti na prihod novega člana. V teh mesecih se pogosteje pojavijo utrujenost, slabše spanje, težje gibanje ter možnost za začetek poroda.
- Izogibanje gneči in vročini: Za nosečnice je dobro, da se izogibajo potovanjem na vrhuncu sezone, saj je takrat gneča največja. Pametno je izbrati mesece, ko je vreme v kraju dopustovanja stabilno in so temperature ugodne, da ni zelo vroče ali hladno. Nosečnice pogosto težko prenašajo vročino, zato je za glavne poletne mesece bolje izbrati počitnice v hribih, na podeželju, ob jezerih ali ostati doma.
Nasveti za potovanja in vožnjo v nosečnosti
- Avto: Če se nosečnica dobro počuti, lahko vozi, na splošno pa je veliko bolje, da je sopotnica. Odsvetujejo se daljša potovanja. Pri potovanjih, ki trajajo več kot dve uri, se svetujejo pogosti postanki s krajšimi sprehodi.
- Letalo: Potovanje z letalom ni nevarno za nosečnico ali plod, je pa na višini povečano sevanje, kar pri krajših potovanjih ni problematično. Pri poletih, daljših od dveh ur, se svetujejo sprehodi po letalu in redno razgibavanje nog. Nosečnicam se priporoča, da si rezervirajo sedež ob prehodu, da bodo lahko večkrat vstale in šle na sprehod po letalu ali na stranišče. Lahko si obujejo kompresijske nogavice, s katerimi bodo zmanjšale otekline nog in tveganje za tromboze. Potovanja z letalom so odsvetovana v zadnjem trimesečju. Pred nakupom vozovnice se je dobro prepričati, do katerega tedna letalska družba nosečnicam dovoli leteti. Nosečnice naj ne pozabijo izračunati, koliko noseče bodo ob povratku. Po 28. tednu nosečnosti večina družb zahteva zdravniško mnenje, da je potovanje varno. Po 37. tednu pa vse družbe odklanjajo nosečnice, nekatere že po 34. tednu. Za nosečnice z dvojčki je smiselno, da so še bolj previdne.
- Ladja, trajekt: Nosečnice imajo bolj občutljive želodce in pogosteje morsko bolezen, zato nekatere težko prenašajo pot po vodi.
- Druge destinacije:
- Obmorska letovišča: Svetuje se izogibanje gneči in vročini. Na plažo naj se nosečnice odpravijo zjutraj ali pozno popoldan.
- Otoki: Dopust na otokih je odsvetovan, saj je pot zahtevna in vrnitev domov v primeru težav lahko zapletena in dolga.
- Toplice: So primerne za dopust, izogibati se je treba vročih bazenov (jacuzzi) in savn.
- Podeželje: Je primerno za sproščen dopust.
- Velika mesta: Znajo biti naporna za nosečnice.
Povsod je treba paziti in prilagoditi telesne aktivnosti in napore. Nosečnice potrebujejo več počitka. Odsvetovane so vse aktivnosti, kjer je večje tveganje za poškodbe. Nekaj dni pred odhodom svetujemo obisk ginekologa (če pregleda ni v rednem programu, predlagamo, da se oglasijo v samoplačniški ambulanti), kjer se oceni tveganje za zaplete. Ginekolog in nosečnica se pogovorita o morebitnih zapletih, ki so odvisni od višine nosečnosti in zdravstvenega stanja nosečnice. Če se ugotovi, da nosečnica ni popolnoma zdrava ali je podvržena zapletom, odsvetujemo odhod na pot.
Rizična nosečnost in večplodna nosečnost
Okoli 20 % slovenskih nosečnic se sooča z rizično nosečnostjo. Rizična nosečnost je stanje, pri katerem ginekolog na podlagi raziskav ugotovi, da je potreben natančnejši nadzor plodu, da bi ga ženska lahko uspešno donosila in porodila. O rizični nosečnosti običajno govorimo pri nosečnicah po 35. letu starosti, ki se soočajo s kakršnimi koli resnejšimi zdravstvenimi težavami (npr. sladkorno boleznijo, astmo, ipd.) ali pri nosečnicah, ki so se s težavami pri donositvi srečevale že v prejšnji nosečnosti. Posebna pozornost je običajno namenjena tudi vsem bodočim mamicam, ki nosijo več kakor en plod. Namen takšnega natančnejšega nadzora in pozornosti je zavarovati mater in otroka, da bi oba ostala zdrava.
Najpogostejši povzročitelj rizične nosečnosti so razni vnetni procesi, ki posledično povzročajo prezgodnje odpiranje maternice, težave pri razvoju ploda in pa visok krvni tlak pri nosečnici. V določenih primerih lahko ginekologi rizično nosečnost predvidijo in tako nosečnico na tveganje pravočasno pripravijo. To so zlasti primeri nosečnic z dolgotrajno patološko anamnezo ali tistih, ki so se soočale s nevarnim in zapletenim prvim porodom. Rizična nosečnost lahko povzroči težave pri razvoju ploda, za plod je seveda nevaren tudi prezgodnji porod. Ginekologi zato materam, ki se soočajo s to težavo, svetujejo veliko počivanja (mirovanja) in izogibanje stresu.
Nosečnost z dvojčki je najpogostejša oblika večplodne nosečnosti. Pri takšnih nosečnostih je večja možnost raznih zapletov, zato jo ginekologi obravnavajo kot rizično. Večja tveganja predstavljajo: prezgodnji porod, zastoj plodove rasti, predčasen razpok mehurja, slabokrvnost, razne nepravilnosti. Nosečnice, ki nosijo več plodov, so zato deležne stalnega nadzora, saj je takšna nosečnost za nosečnico zahtevnejša, običajno pa so močnejši tudi simptomi nosečnosti (slabost, utrujenost, ipd), ni pa to nujno. Dodaten razlog za skrb je tudi ugotovitev, da se dvojčki v kar polovici primerov lahko rodijo prezgodaj (npr. okoli 37. tedna nosečnosti).
Skrb za dvojčka in izobraževanje staršev
Novica, da boste dobili kar dva otroka hkrati, je sprva šokantna. Tudi če se počutite odlično, morate upoštevati nekaj nasvetov. Nosečnost res ni bolezen, a žensko telo, ki nosi dva ali več otrok hkrati, je dodatno obremenjeno. Zato se izogibajte pretiranim naporom. Seveda so dovoljeni prijetni sprehodi ter karkoli vas bo sproščalo in umirjalo. Če pa se boste počutili slabo, vam bo izbrani ginekolog predlagal predčasni bolniški stalež. Pri prehrani bodite pozorni, da bo sveža in zdrava, lahka in uravnotežena. Pri večplodnih nosečnostih je še večja možnost, da postane bodoča mati slabokrvna, zato skoraj ni nosečnice, ki se ne bi srečala s tabletami železa ali sirupom.
Raziskave kažejo, da je izobraževanje staršev o skrbi za dvojčke ključnega pomena za preprečevanje poporodne depresije in zmanjšanje zapletov. Britanska dobrodelna organizacija za starše dvojčkov Tamba poudarja, da bi z nasveti lahko preprečili poporodno depresijo pri mamicah dvojčkov. Mamicam bi morali svetovati, kako naj dojijo dve ali več ustec naenkrat in kam se kot starši dvojčkov lahko obrnejo po pomoč.
Raziskava, ki je zajela 1300 mamic dvojčkov, je pokazala, da jih je samo 36 % imelo možnost dodatnega izobraževanja o skrbi za dvojčke, trojčke ali četverčke. Večina teh mam se je dodatno izobraževala v obliki enega predavanja, ki ga je organizirala porodnišnica. Bodoče mamice, ki nimajo dostopa do takšnega svetovanja, tako ostanejo brez pomembnih podatkov in nasvetov. Pri Tambi poudarjajo, da je podatek skrb vzbujajoč, saj so raziskave pokazale, da svetovanje pomaga preprečevati možne zaplete tako pri materah kot pri njihovih otrocih. Še posebej nujno je zato, ker se je število rojenih dvojčkov v zadnjih treh desetletjih drastično zvišalo. Danes na trideset rojstev na svet prijoka en par dvojčkov.
Dvojčka v vrtcu in šoli: Odločitev o ločitvi
Vprašanje, ali dvojčka skupaj vpisati v vrtčevsko skupino ali 1. razred osnovne šole, si vsako leto zastavi kar nekaj staršev. Izkušnje kažejo, da je odločitev odvisna od posameznega para dvojčkov. V Ljubljanskih vrtcih se vzgojiteljice strinjajo, da je absolutno bolje, da sta dvojčka skupaj, saj ločevanje povzroči nepotreben stres. Dvojčki so med seboj zelo povezani.
Psihologi pa opozarjajo, da je treba pred vpisom v vrtec ali šolo dobro razmisliti, ali sta dvojčka kot samosvoji osebnosti sploh zmožna vključitve v skupino in šele nato, ali sta zmožna biti ločena. Izkušene vzgojiteljice dodajajo, da je zlasti v začetnem obdobju dvojčkom lažje, če so skupaj, saj se lažje prilagajajo na novo okolje. Vendar pa se v poznejšem razvojnem obdobju pogosto zgodi, da si poiščeta vsak svoje prijatelje, imata svoje konjičke in ju zanimajo povsem različne stvari.
Glede vpisa v osnovno šolo pa strokovnjaki menijo, da je treba vsak par dvojčkov obravnavati individualno. Vodilo vsake šolske strokovne skupine je izbrati za učenca najboljšo možnost. Če torej strokovna skupina skupaj s starši ugotovi, da je šolanje dvojčkov v istem razredu koristno in spodbudno, je treba to mnenje upoštevati. V nasprotnem primeru, ko bi bilo za vsakega od dvojčkov bolje, je treba upoštevati vse interese in se odločiti za vpis v različna razreda. Odločitev, ali dvojčka vpisati v različna razreda, zagotovo ni lahka, mora pa biti premišljena in vedno usmerjena v iskanje najboljšega za otroka.