Delovno okolje v trgovini, tako kot vsako drugo delovno okolje, prinaša vrsto specifičnih tveganj, ki lahko vplivajo na varnost in zdravje zaposlenih. Zavedanje teh tveganj in dosledno izvajanje preventivnih ukrepov so ključnega pomena za zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja. Delodajalec nosi glavno odgovornost za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, pri čemer sodelujejo tudi delavci in njihovi predstavniki.
Pravica do obveščenosti in sodelovanja delavcev
Pravica do obveščenosti je ena ključnih pravic, ki so si jo izborili delavci. Ta pravica delavcu omogoča, da sprejema informirane odločitve ter da daje predloge in mnenja o svoji varnosti in zdravju. Sodelovanje delavcev pri upravljanju se uresničuje tudi s pravico do obveščenosti. Delodajalec mora z delavci ali njihovimi predstavniki med drugim posvetovati tudi o obveščanju delavcev.
Obveznosti delodajalca pri zagotavljanju varnosti in zdravja
Izvajanje delovnega procesa v trgovini predstavlja stalno pojavljanje tveganj, ki lahko v večji ali manjši meri vplivajo na varnost in zdravje delavcev, ki delo opravljajo, pa tudi drugih oseb, ki so tako ali drugače prisotne v delovnem procesu. Delodajalec mora tako zagotavljati varnost in zdravje pri izvajanju delovnega procesa. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih prisotnih oseb.
Delodajalec mora pri načrtovanju delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, uporabe delovne in osebne varovalne opreme in uporabe nevarnih kemičnih snovi zagotoviti, da so upoštevani vsi vplivi na varno in zdravo delo ter da so okolje, postopki, prostori, oprema in snovi primerni in v skladu z namenom uporabe.
Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti, prav tako pa zdravstvene posledice opravljanja dela ne smejo prizadeti delavčeve plače ter posegati v njegov z delom pridobljeni materialni in socialni položaj. Delodajalec mora pri načrtovanju, oblikovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest upoštevati zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev.
Posebni vidiki varnosti in zdravja v trgovini
Temperatura in toplotno udobje
Delodajalec mora zagotoviti takšno temperaturo zraka v delovnih prostorih med delovnim časom, da ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu. Temperatura zraka v delovnih prostorih sicer ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih vročih delovnih prostorih, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme. Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno, se pojavljajo le določen čas in torej ne gre za vroče delovne prostore, kjer je lahko temperatura 28 stopinj Celzija stalno presežena zaradi narave proizvodnega procesa ter uporabljene tehnologije in delovne opreme, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe. Delodajalec se lahko odloči tudi za dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, če drugih ukrepov na primer zaradi narave delovnega procesa ne more vpeljati. Vsekakor je dolžnost delodajalca, da z ustreznimi preventivnimi ukrepi zagotovi delavcem varnost in zdravje v zvezi z delom.
Dela na delovnih mestih na prostem pri temperaturi zraka višji od 30 stopinj Celzija, ki je izmerjena v okviru državne mreže meteoroloških postaj ali postaj, vpisanih v register meteoroloških postaj, se lahko izvajajo pod pogojem, da imajo delavci najmanj na vsake dve do tri ure zagotovljene najmanj 15-minutne prekinitve dela in brezplačne brezalkoholne napitke. V času prekinitev dela mora delodajalec v največji možni meri delavcem zagotoviti zaščito pred neugodnimi vremenskimi vplivi.
Temperatura zraka v delovnih prostorih je eden od dejavnikov, ki jih mora delodajalec z vidika zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev upoštevati tako pri načrtovanju in opremljanju delovnih mest kot tudi pri njihovem vzdrževanju. Delodajalec mora med drugim v delovnih prostorih med delovnim časom, tudi v zimskem obdobju, zagotoviti takšno temperaturo zraka, da ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in glede na fizične obremenitve. Izjema so hladilnice, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu.
Delovna oprema in kemikalije
Delovna oprema je vsak stroj, aparat, orodje, naprava in druga oprema, ki se uporablja pri delu. Delodajalec mora zagotavljati delavcem brezhibno delovno opremo, ki ne ogroža varnosti in zdravja, varnosti njihovega imetja in naravnega okolja. Delodajalec mora po opravljenem ocenjevanju tveganja v skladu z izjavo o varnosti z ukrepi organizacije dela preprečiti ali omejiti predvidene nevarnosti in škodljivosti, ki lahko nastanejo pri normalni uporabi delovne opreme, in predvideti ukrepe za uporabo v izrednih okoliščinah.
Delodajalec mora zagotoviti varnostni list nevarne kemikalije v slovenskem jeziku in izjemoma v tujem jeziku, v skladu s pogoji, ki jih določa predpis o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij.
Ročno premeščanje bremen
Ročno premeščanje bremen običajno pomeni vsako fizično delo, ki vključuje dvigovanje, prenašanje, spuščanje, potiskanje, vlečenje, nošenje ali premikanje bremena s človeško silo in druga podobna dela (na primer podpiranje, držanje, ponavljajoči se gibi), ki zaradi svojih značilnosti ali zaradi neugodnih ergonomskih pogojev pomeni nevarnost predvsem za poškodbe hrbta delavcev. To pomeni nevarnost zlasti za hrbtenico z vsem mišičjem, ligamenti, živčevjem in drugimi deli telesa, ki so obremenjeni pri ročnem premeščanju bremen. Delodajalec mora, kadar je to mogoče, ročno premeščanje bremen nadomestiti s primerno delovno opremo, pripomočki in primernimi mehanskimi pomagali. Delavci smejo ročno premeščati bremena samo na podlagi mnenja izvajalca medicine dela. Skupno sme delavec najhitreje v dveh urah premestiti le 1000 kilogramov najtežjih bremen in isti dan ne sme biti obremenjen z dodatnim delom premeščanja. Delodajalec je dolžan v primerih, ko je v njegov delovni proces vključeno tudi ročno premeščanje bremen, to oceniti v oceni tveganja in sprejeti skupaj z izvajalcem medicine dela in strokovnim delavcem ustrezne ukrepe. Delodajalec mora delavce obvestiti o tveganjih, ki bi jim utegnili biti izpostavljeni pri ročnem premeščanju bremen, ter jih poučiti in usposobiti za varno in zdravo opravljanje ročnega premeščanja bremen.
Hrup, elektromagnetna in optična sevanja ter vibracije
Hrup predstavlja dejavnik tveganja, kateremu so lahko delavci izpostavljeni. Delodajalec je dolžan z razpoložljivimi ukrepi tveganja odpravljati pri viru hrupa, prav tako pa mora upoštevati tudi temeljno načelo, katero opozarja na dajanje prednosti kolektivnim varnostnim ukrepom pred individualnimi. Delavec v nobenem primeru ne sme biti izpostavljen hrupu, ki presega eno ali obe mejni vrednosti.
Prisotnost elektromagnetnih sevanj je tudi v delovnem okolju del vsakdana, saj nastajajo povsod, kjer se uporablja elektrika. Sevanja, ki jim je izpostavljena večina delavcev, so v veliki meri sicer tako šibka, da ne povzročajo nobenih škodljivih vplivov. Vseeno so sevanja na nekaterih delovnih mestih kot posledica uporabljene tehnologije tako močna, da lahko pomenijo tveganje za zdravje delavcev. Delodajalci so dolžni zagotavljati varnost delavcem zaradi vplivov elektromagnetnih sevanj v njihovem delovnem okolju. Delodajalec mora identificirati in oceniti tveganja, ki izhajajo iz elektromagnetnih sevanj na delovnem mestu.
Težko si je v sedanjem času predstavljati delovno okolje, ki ni izpostavljeno umetnim optičnim sevanjem. Ta sevanja v znatnem številu primerov posebnega tveganja za zdravje delavcev v delovnem okolju ne predstavljajo. V nekaterih primerih, zlasti v določenih panogah industrije, kot npr. kovinsko predelovalna industrija, pa so delavci vseeno izpostavljeni izjemno visokim vrednostim umetnih optičnih sevanj. Obveznosti delodajalca v zvezi z varovanjem delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem, zlasti glede škodljivih vplivov na oči in kožo, so določene v Uredbi o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem.
Delodajalec mora oceniti in po potrebi zagotoviti meritve ravni mehanskih vibracij, ki so jim delavci izpostavljeni. Delodajalec mora izdelati oceno tveganja in določiti ukrepe. Prav tako mora ob upoštevanju tehničnega napredka in možnih ukrepov za obvladovanje tveganj pri viru ter ob upoštevanju temeljnih načel za varnost in zdravje pri delu, določenih v zakonu, ki ureja področje varnosti in zdravja pri delu, zagotoviti, da se tveganja, ki izhajajo iz izpostavljenosti mehanskim vibracijam, odpravijo pri viru.
Električni tok
Električni tok predstavlja dejavnik tveganja, ki je prisoten v vsakem delovnem okolju in v vsaki gospodarski dejavnosti. Potrebno je opozoriti, da so vplivi električnega toka na človeško telo lahko zelo hudi, pogosto tudi usodni, kar povzročijo že majhne jakosti. Zato je potrebno nevarnostim, ki jih lahko povzroči električni tok v delovnem procesu in na delovnih mestih, nameniti največjo možno pozornost. Zato je delodajalec dolžan zagotoviti, da so električne instalacije načrtovane in izvedene tako, da ne povzročajo tveganj za požar ali eksplozijo, pri čemer morajo biti delavci in druge osebe zavarovane pred tveganji, ki jih povzroča posredni ali neposredni stik z deli električnih instalacij.
Ocena tveganja in izjava o varnosti
Vsak delodajalec mora za svoje zaposlene zagotoviti zdravje in varnost pri delu. Izvesti mora oceno tveganja in jo dokumentirati v izjavi o varnosti. Delodajalec mora izvesti oceno tveganja in jo primerno dokumentirati v izjavi o varnosti. Lahko se odloči, da bo vodenje in zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu prevzel sam, a le, če je opravil splošni del strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu ali pa je opravil prilagojeno splošno in strokovno usposabljanje.
Ob sklenitvi delovnega razmerja mora delodajalec delavca usposobiti za varno opravljanje dela. Opravljati mora tudi potrebne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo, ki jih opravlja na delovnem mestu. Usposabljanje mora biti za uslužbence brezplačno in mora potekati v njihovem delovnem času.
Ocena tveganja je postopek, s katerim delodajalec ovrednoti tveganja za varnost in zdravje zaposlenih, ki jih predstavljajo nevarnosti na delovnem mestu. Ocena tveganja je dinamičen proces. Podjetjem in organizacijam omogoča vzpostavitev dejavne politike na področju obvladovanja tveganj na delovnem mestu. Po trenutni zakonodaji je ocena tveganja obveznost vsakega delodajalca. Če postopek ocenjevanja tveganja kot začetek pristopa k obvladovanju tveganj ni dobro izveden ali pa sploh ni izveden, je velika verjetnost, da podjetje nima ustreznih preventivnih ukrepov. Pri ocenjevanju tveganja na delovnem mestu morajo sodelovati tudi zaposleni. Delodajalec mora pisno oceniti tveganja, katerim so ali bi lahko bili delavci izpostavljeni.
Izjava o varnosti je listina, s katero delodajalec pisno izjavi, da izvaja vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, glede preprečevanja nevarnosti in tveganja pri delu, obveščanja in usposabljanja delavcev, dajanja navodil, ustrezne organiziranosti ter zagotavljanja potrebnih materialnih sredstev v ta namen.
Proces ocenjevanja tveganja
Ocenjevanje tveganja je postopek, s katerim ovrednotimo tveganja za varnost in zdravje delavcev na delovnem mestu. Namen ocene tveganja je omogočiti delodajalcu, da sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev.
Kako ocenimo tveganje? Poznamo več načinov in metodologij ocenjevanja tveganja. Tukaj je enostaven primer, ki ustreza večini malim in srednje velikim podjetjem:
- Prepoznavanje nevarnosti in ogroženih oseb: Na delovnem mestu poiščite vse, kar bi lahko povzročilo poškodbo, in ugotovite, kateri delavci bi lahko bili izpostavljeni nevarnostim.
- Ocenjevanje in prednostno razvrščanje tveganj: Ovrednotite tveganja (resnost in verjetnost možne škode…) in jih razvrstite po pomembnosti.
- Odločitev o preventivnem ukrepu: Opredelite ustrezne ukrepe za odpravljanje ali obvladovanje tveganj.
- Ukrepanje: Opredelite načrt prednostnih preventivnih in varnostnih ukrepov in pričnite z njihovim uvajanjem.
Tudi samozaposlene osebe morajo oceniti tveganje.
Prva pomoč, požarna varnost in zdravstveni pregledi
Delodajalec mora sprejeti ukrepe za zagotovitev prve pomoči delavcem in drugim navzočim osebam. Sprejeti mora tudi ukrepe za sodelovanje s službo nujne medicinske pomoči. Ukrepi morajo biti prilagojeni naravi dejavnosti in številu zaposlenih. V vsakem delovnem procesu mora biti vsaj en delavec, ki je usposobljen nuditi prvo pomoč.
Delodajalec mora v skladu s posebnimi predpisi sprejeti ukrepe za zagotovitev varstva pred požarom in evakuacijo. Kadar je to potrebno, pa tudi ukrepe za sodelovanje z zunanjimi službami za varstvo pred požarom.
Delodajalec je svojim zaposlenim, v skladu s Pravilnikom o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev, dolžan zagotoviti predhodni zdravstveni pregled, nato pa še periodične zdravstvene preglede. Z usmerjenim obdobnim preventivnim zdravstvenim pregledom se v določenih obdobjih ocenjuje zdravstvena ogroženost delavca.
Delo z računalnikom
Vse več zaposlenih pri svojem delu uporablja računalnik. Obremenitev oči, otrdelost v vratu in ramenih in bolečine v križu so le nekateri izmed simptomov, ki so posledica dolgotrajnega dela z računalnikom. Varnost pri delu tu pomaga predvsem preventivno. Težave je mogoče odpraviti z dobro ureditvijo delovnega mesta in ustrezno organizacijo dela.
Pravica delavca do odklonitve dela
Delavec ima pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi. Vsak primer odklonitve dela iz navedenega razloga je treba ustrezno obravnavati, saj gre za neposredno nevarnost ogrožanja življenja in zdravja.
Vloga predstavnikov delavcev
Pri urejanju področja varnosti in zdravja pri delu pri delodajalcu, vključno s toplotnimi razmerami, imajo pomembno vlogo tudi delavci, predstavniki delavcev ter strokovni delavci za varnost in zdravje pri delu. Svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko od delodajalca zahtevata sprejem primernih ukrepov za odpravo in zmanjšanje tveganj, ki se pojavljajo ob prekoračenih temperaturah, oziroma, poleg delavcev, zahtevata inšpekcijsko nadzorstvo, če menita, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov.
Posebne storitve s področja varnosti in zdravja pri delu
Za področje varnosti in zdravja pri delu izvajamo sledeče storitve in vam izdelamo vso potrebno dokumentacijo:
- Usposabljanje za varno delo - izpit iz varstva pri delu
- Izjava o varnosti z oceno tveganja
- Preiskave delovnega okolja: meritve toplotnih razmer, mikroklime, meritve osvetljenosti, meritve hrupa
- Pregled delovne opreme
- Promocija zdravja na delovnem mestu
- Prepoved dela pod vplivom alkohola in drugih substanc
Poleg vseh navedenih storitev lahko opravite še:
- Izpit za voznika viličarja