Dojenje je naraven in dragocen proces, ki prinaša neprecenljive koristi tako za dojenčka kot za mater. Materino mleko je popolna hrana, ki zagotavlja vsa potrebna hranila, protitelesa in rastne faktorje za optimalen razvoj dojenčka v prvih mesecih življenja. Kljub temu se lahko med dojenjem pojavijo različne težave, od bolečih bradavic do zdravstvenih težav matere, ki zahtevajo zdravljenje z zdravili. V takih primerih je ključnega pomena zagotoviti varnost dojenčka, kar pomeni skrbno izbiro zdravil in upoštevanje smernic za njihovo uporabo med dojenjem.
Težave z bradavicami in njihovo reševanje
Težave z bolečimi bradavicami so pogoste, še posebej v začetnih fazah dojenja. Na koncu nosečnosti in ob začetku dojenja je občutljivost bradavic povečana, kar je posledica raztezanja kolagenskih vlaken. Bolečina se običajno zmanjša, ko se poveča prožnost bradavic. Če pa bolečina traja več kot teden dni, je najpogostejši vzrok nepravilno pristavljanje otroka na dojko, ko sesa samo bradavico. Posledica so lahko boleče, razpokane bradavice, ki lahko rahlo zakrvavijo.
Za lajšanje bolečin in pospešitev celjenja lahko mati pred dojenjem izbrizga nekaj mleka, da sproži refleks izločanja mleka, nato pa pristavi otroka. Učinkovito je lahko tudi, da se začne dojiti na manj boleči strani, in ko pride do izločanja mleka, otroka prestavi na prizadeto dojko. Po dojenju si bradavice lahko namaže z lastnim mlekom, kar pospeši celjenje. Uporaba tankega sloja mazila, ki je varno za zaužitje in ga pred dojenjem ni treba odstraniti, prav tako omogoča boljše celjenje. Pomembno je biti pozoren, če bi otrok zaradi spremenjenega okusa pričel zavračati dojko.
Alternativno se lahko uporabijo obloge iz hidrofilne polimerne membrane ali blazinice s hidrogelom. Pri tem je treba paziti, da se mazil in terapevtskih blazinic ne kombinira, saj to lahko ovira delovanje oblog. Če je pritisk modrčka na dojko preveč boleč, si lahko pomagate s prsnimi školjkami. Silikonski nastavki za dojenje sicer niso nujni, saj ne odpravijo vzroka nepravilnega pristavljanja, lahko pa v nekaterih primerih zmanjšajo bolečino. V zelo redkih primerih je bolečina tako močna, da se dojenje za kakšen dan prekine.
Napetost in mastitis: Razumevanje in ukrepanje
Večja količina mleka se običajno prične proizvajati dva do šest dni po porodu, kar lahko povzroči, da so dojke trde in napete. To stanje lahko traja prve tri tedne, kasneje pa se dojke prilagodijo povpraševanju otroka po mleku in postanejo mehkejše. Materam se takrat pogosto zdi, da nimajo več dovolj mleka, ker se jim dojke zdijo premehke. Napetost ali ohlapnost dojk po tretjem tednu nikakor ni povezana s količino mleka. Strah matere ali misel, da je mleka premalo, lahko deluje zaviralno na nastajanje mleka.
V nekaterih primerih pa se lahko dojke postanejo zelo trde, boleče, tople, koža je napeta in prosojna. Pri tem se lahko zmerno poviša telesna temperatura (do 38 °C), kar pa še ni znak vnetja. Dojke je v takem primeru potrebno zmehčati. Pomagate si lahko s toplimi oblogami, ki jih položite na dojki 15 minut pred podojem. Dojki lahko tudi stuširate s toplo vodo ter izvedete masažo s krožnimi gibi od kolobarja proti robu dojke. Če ima otrok težave pri pristavljanju, si izbrizgajte nekaj mleka, da se zmehča prsni kolobar. Otrok naj najprej dobro »izprazni eno« dojko, preden ga prestavite na drugo dojko. Ne omejujte časa podoja; otrok naj sesa toliko časa, kot želi. Če otrok dojke ne izprazni dobro, si preostalo mleko izbrizgajte iz dojke, toliko, da boste v dojki čutili olajšanje. Po dojenju si lahko za 20 minut ali toliko časa, kot vam je prijetno, na dojke položite hladne obloge.
Napete dojke se lahko pojavijo tudi kasneje, ko je mleka morda preveč za otrokove potrebe. Če je otrok kljub dobremu sesanju po dojenju nemiren, nezadovoljen, jokav in ne napreduje s težo, obstaja možnost, da uživa samo prednje mleko, ki vsebuje veliko mlečnega sladkorja (laktoze) in malo maščob. V takem primeru se priporoča več zaporednih podojev na isti dojki oziroma, da pred podojem iz dojke izbrizgate prednje mleko.
Zamašitev posameznega mlečnega voda se kaže kot omejena zatrdlina v predelu zamašitve, ki je boleča in lahko topla na dotik. Na mestu zatrdline se lahko pojavi tudi rdečina. Telesna temperatura ni povečana in materino splošno stanje je dobro. Do težave z zamašitvijo pride, če se mlečna žleza ne prazni dovolj. Vzrok je lahko zunanji pritisk na mlečni vod (npr. tesna naramnica modrčka, naramnica nahrbtnika, materini prsti med dojenjem ali otrokova pest na dojki), ali pa slaba pristavitev otroka na dojko in slabo sesanje. Pomembno je, da še vedno dojite na obeh dojkah. Pred dojenjem priporočamo tople obloge in rahlo masiranje. Med dojenjem lahko nadaljujete z nežno masažo v predelu zatrdline. Ko se prazni tako zamašen vod, lahko začutite bolečino. Če je po dojenju še vedno prisotna zatrdlina, si lahko pomagate z ročnim izbrizgavanjem. Vendar je treba biti pozoren, saj so to lahko začetni znaki mastitisa.
Mastitis je vnetje tkiva dojk, ki ga je mogoče preprečiti. Najpogostejši vzrok je nepopolno izpraznjena dojka, v kateri zastaja mleko. K nastanku mastitisa lahko pripomorejo tudi stres, utrujenost matere in poškodovane, razpokane bradavice. Najpogosteje se prične prve tri tedne po porodu, po nenadni odstavitvi ali nenadnih spremembah pri dojenju. Na dojki se pojavi pordela, boleča, vroča, otečena površina. Materino splošno stanje se poslabša; počuti se bolno in ima lahko mrzlico. Simptomi so podobni gripi, telesna temperatura pa se zviša nad 38 °C. Pri mastitisu lahko nadaljujeta z dojenjem na obeh dojkah. Pričnite z dojenjem na prizadeti strani, razen če je dojka tako boleča, da ne morete pristaviti otroka. Pred dojenjem si na dojko položite tople obloge. Med dojenjem lahko izvajate nežno masažo. Po dojenju priporočamo hladne obloge. Pogosto dojenje bo preprečilo poslabšanje mastitisa. Svetuje se več počitka in povečan vnos tekočine. Obvezno je potrebno obiskati zdravnika, ki bo po potrebi predpisal zdravljenje z antibiotiki. Večina antibiotikov je združljiva z dojenjem.
Varnost zdravil med dojenjem: Ključno je posvetovanje
V kolikor zbolite in morate jemati zdravila, se vam bo vsekakor porajalo vprašanje, če so varna za otroka. Večina zdravil, ki prehaja v vašo kri, bo prešla tudi v vaše mleko. Običajno je to zelo majhna količina, ki ni nevarna za otroka. Seveda pa obstajajo tudi izjeme, zato je potrebno pretehtati vsako zdravilo posebej. Večina zdravil je združljivih z dojenjem, tudi zdravila za zdravljenje depresije. Običajno je v priloženih navodilih zdravil napisano, da se odsvetujejo v času dojenja, kar pa je pogosto posledica dejstva, da proizvajalci ne izvajajo raziskav na nosečnicah in doječih materah. Zato je ključno, da se pred jemanjem zdravila posvetujete z zdravnikom ali farmacevtom. Pri tem je pomembno vedeti, da vsi zdravstveni delavci nimajo dodatnega znanja za svetovanje doječim materam.
Pri glavobolu lahko mirne duše vzamete paracetamol. Majhen del, ki od tega preide v mleko in z njim v dojenčka, mu ne škoduje, saj ga bodo ob vročini dali tudi otroku. Tako preprosto, kot je v tem primeru, pa je žal redko. Kolikšen del zdravila prehaja v mleko in ali ta količina škoduje, je odvisno od kemičnih lastnosti zdravila. Vaš zdravnik lahko to za vsako zdravilo natančno presodi, seveda pa ga opozorite, da dojite. Če vam torej predpišejo antibiotike, vprašajte zdravnika, ali lahko škodi otroku. Večinoma pa že vnaprej izberejo takšne, ki so primerna zdravila med dojenjem. Praviloma se za skoraj vsako vrsto zdravila dobi en ali več preparatov, ki jih sme jemati tudi doječa mati in ob tem še naprej dojiti. Zaradi varnosti pa je vseeno priporočljivo, da svoje vprašanje še enkrat naslovite na svojega zdravnika.
Veliko doječih mater mora po porodu uporabljati zdravila bodisi zaradi novonastalih zdravstvenih težav ali že prej odkritih kroničnih bolezni. Dojenje je najbolj naraven način hranjenja otroka v prvih mesecih življenja in ima neprecenljivo vrednost za zdravje in razvoj dojenčka. Mnoge prednosti dojenje prinaša tudi doječi materi. Kadar je mogoče, se spodbuja dojenje tudi ob zdravljenju doječe matere. Vedno pa je potrebno upoštevati tudi vpliv zdravila na dojenega otroka. Doječe matere pogosto skrb za novorojenčka postavljajo pred skrbjo za svoje zdravje. Glavna skrb mater ob uporabi zdravil med dojenjem je vpliv zdravil na zdravje in razvoj dojenčka. Največkrat dojenja med zdravljenjem ni nujno prekinjati, še manj se sme ukinjati zdravljenje matere ob resnih zdravstvenih težavah. Ob resnejših zdravstvenih težavah mora doječo mater vedno pregledati zdravnik. Za večino obolenj imamo na voljo zdravila, pri uporabi katerih je dojenje možno in uporaba zdravil predstavlja bistveno večjo korist za dojenčka, kot je tveganje za nastanek neželenih učinkov zaradi zaužitega zdravila preko materinega mleka.
Podatki za skoraj vsako zdravilo so navedeni v ustrezni strokovni literaturi. Zdravljenje doječih mater vedno stremi k zmanjševanju tveganja za dojenčka, pri čemer se vedno pretehta koristi in tveganja zdravljenja za otroka in mater. Kljub temu velja nekaj splošnih priporočil pri predpisovanju in izdaji zdravil med dojenjem. Zdravnik vedno pretehta, ali se je možno zdravljenju izogniti oziroma, kadar je mogoče, uporabiti lokalno zdravljenje namesto sistemskega (npr. uporaba protibolečinskega gela namesto tablet). Bolnica ne sme med nosečnostjo in v času dojenja nikoli sama prekiniti zdravljenja kroničnih bolezni brez posveta z zdravnikom, saj ima to lahko resne posledice za njo in otroka.
Prvi nasvet lekarniškega farmacevta je običajno zdravljenje brez uporabe zdravil in drugih izdelkov, če zdravstveno stanje to dopušča. Zdravila rastlinskega izvora in zdravilne rastline se pogosto razume kot naravna in popolnoma varna za zdravljenje, zato po njih pogosto posegajo tudi nosečnice in doječe matere. Splošno priporočilo velja, da je potrebna previdnost pri uporabi zdravil med nosečnostjo in dojenjem, enako velja tudi za uporabo zdravilnih rastlin v tem obdobju. Odsvetovana je na primer uporaba drog z delovanjem na maternico, kot so žajbelj, pelin, brin, glog, ter drog s pirazolidinskimi alkaloidi, kot so gabez, lapuh, repuh, in odvajal z antrakinonskimi glikozidi, kot so sena, krhlika, rabarbara, aloja. Prav tako je odsvetovana uporaba drog z učinkom na hormonski sistem, kot so sladki koren, cimcifuga, žen-šen.
Določene zdravilne rastline pa se že tradicionalno uporabljajo pri doječih materah (npr. v ljudski medicini se zeli navadnega sporiša, plodovi grenkega navadnega komarčka in navadne kumine ter islandski lišaj že dolgo uporabljajo za povečanje izločanja mleka pri doječih materah). Prav tako velja za varno uporaba nekaterih zeliščnih čajev (npr. kamilica, regrat, listi koprive, poprova meta), četudi klinične študije niso bile izvedene, njihova dolgoletna tradicionalna uporaba pa ni pokazala škodljivih učinkov. Zaužita količina naj kljub temu ne presega dveh skodelic dnevno.
Pri glavobolu si lahko pomaga s sprostitvijo, počitkom ali obkladki. Proti bolečinam in vročini lahko doječa mati uporablja paracetamol in ibuprofen, ki se v lekarnah dobita tudi brez recepta. Velja pravilo, da se zdravilo uporablja v najnižjih priporočenih odmerkih najkrajši možni čas. Acetilsalicilne kisline (aspirin) se med dojenjem ne sme uporabljati. Za lajšanje težav v ustni votlini in žrelu lahko doječa mati grgra toplo fiziološko raztopino. Težave z zamašenim nosom si doječa mati lahko lajša z vzdignjenim vzglavjem. Pri driski naj doječa mati najprej poskrbi za zadostno pitje tekočin, izogibanje hrani, ki lahko povzroča dodatne težave. Ob večjih izgubah se lahko uporabi raztopino peroralne rehidracijske soli, s katero nadomeščamo izgubljene elektrolite, glukozo in tekočino ter preprečujemo nadaljnjo dehidracijo. Za lajšanje težav pri driski, ki je posledica okužbe prebavil, lahko doječa mati uporabi tudi posušene plodove borovnice. Ob zaprtju, kadar redna telesna dejavnost, zadostno pitje tekočin in vnos prehranskih vlaknin ne zadostujejo, doječa mati lahko uporablja droge s sluzmi, kot so laneno seme, seme indijskega ali jajčastega trpotca ali osmozna odvajala (laktuloza). Zaprtje lahko lajša tudi z glicerinskimi svečkami ali svečkami, ki razvijajo ogljikov dioksid.
V času dojenja je ob uporabi zdravil vedno potrebno preveriti vpliv zdravil na zdravje in razvoj otroka. Zato velja, pri zdravniku in v lekarni vedno povejte, da dojite!
Zdravila med dojenjem | Serija o dojenju UAMS
Vloga farmacevta pri podpori dojenju in varni uporabi zdravil
Lekarniški farmacevti so ključni partnerji doječih mater pri zagotavljanju varnosti in dobrobiti tako matere kot otroka. Zaradi svoje dostopnosti in strokovnega znanja o zdravilih predstavljajo nepogrešljiv vir informacij, zlasti glede uporabe zdravil med dojenjem. V Sloveniji imamo primer dobre prakse v Mariborskih lekarnah, kjer imajo tim farmacevtk, ki so specializirane za svetovanje doječim materam.
Farmacevti lahko nudijo celostno svetovanje glede težav v nosečnosti, v času dojenja in pri samozdravljenju otrok, če obisk pri zdravniku ni potreben. Njihova vloga bi morala biti še bolj prepoznana pri svetovanju o dojenju in zdravilih v času dojenja. Glede na priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in UNICEF-a, ki spodbujajo izključno dojenje do 6. meseca starosti in nadaljevanje dojenja do drugega leta starosti ali dlje, ter ob upoštevanju dejstva, da je starost mater ob prvem porodu vse višja, se povečuje število doječih mater s potrebo po zdravljenju. Najpogostejša zdravila, ki jih potrebujejo doječe matere, so analgetiki ter antibiotiki za mastitis in vnetja sečil.
Farmacevti lahko pomagajo pri izbiri ustreznega zdravila, ki je združljivo z dojenjem in hkrati učinkovito za mater. Vedeti moramo, da v vsaki skupini zdravil obstaja zdravilo, ki je varno v času dojenja. V skupini antidepresivov lahko na primer varno uporabljamo sertralin in paroksetin, v skupini analgetikov ibuprofen in paracetamol. Prav dvoumne informacije s strani zdravstvenih delavcev zmotijo doječe matere, ko prosijo za nasvet, zlasti pri uporabi zdravil v času dojenja. Priložnosti za izboljšave na področju zdravljenja z zdravili je veliko, zato naj farmacevti sprejmejo "izziv" in proaktivno prispevajo k zmanjšanju pogostosti opuščanja dojenja zaradi zdravljenja z zdravili.
Farmacevti se lahko znajdejo tudi v nehvaležni vlogi, saj po eni strani doječim materam svetujejo pri težavah pri dojenju in o zdravilih, ki so združljiva z dojenjem, da ne bi nehale dojiti, po drugi strani pa v lekarnah prodajajo mlečne formule in nekatere druge pripomočke za hranjenje po steklenički. Kot je pokazala raziskava, farmacevti v Italiji v veliki meri (89 %) niso seznanjeni z Mednarodnim kodeksom o trženju nadomestkov materinega mleka. Na področju promocije in prepoznavnosti Mednarodnega kodeksa o trženju nadomestkov materinega mleka moramo tudi v lekarnah narediti ustrezen premik.
Dojenje kot okoljsko odgovorno dejanje
Dojenje predstavlja ne le optimalen način hranjenja za dojenčka, temveč tudi okoljsko odgovorno dejanje. V primerjavi s hranjenjem otroka z mlečnimi nadomestki ima dojenje številne prednosti z vidika varovanja okolja. Proizvodnja mlečnih nadomestkov negativno vpliva na okolje in prispeva k podnebnim spremembam v vseh korakih od kmetijske pridelave (poljedelstvo in živinoreja) in proizvodnje izdelka, embaliranja, distribucije do končne oblike hrane v otroški steklenički. Ob tem so potrebni tudi proizvodnja in distribucija stekleničk, cucljev in druge opreme ter energije in materialov za varno pripravo mlečnega nadomestka, npr. sterilizatorjev. Neutemeljena (pretirana) raba mlečnih nadomestkov je v nasprotju z naravnanostjo k varovanju okolja. Nasprotno pa dojenje ne zahteva nobenih drugih virov kot to, da mati zaužije dodatno hrano; in seveda njen čas oziroma posvečanje dojenju.
Podpora dojenju je pomembna naloga celotne družbe, ne le zdravstvenega sistema. Zavedanje o vsestranskem pomenu dojenja krepi naše spoštovanje časa in naporov, ki jih terja posvečanje dojenju. Dejavniki, ki otežujejo ali onemogočajo dojenje, kot so pomanjkljive informacije, znanje in spretnosti, sramežljivost, pomanjkanje samozavesti, delovne in študijske obveznosti, pomanjkanje podpore partnerja, družine, prijateljev, neustrezne prakse obporodne skrbi, kulturna pričakovanja, da naj bo dojenje "nevidna" in zasebna dejavnost, skoraj vse je mogoče presegati ali razgraditi z ustreznimi ukrepi in podporo. V Sloveniji delujeta organizaciji IBCLC in LLL, ki nudita podporo in pomoč doječim materam.
Na globalni ravni se usmerjamo v podporo, zaščito in promocijo dojenja kot odgovornega ravnanja z viri. Dejanje s ciljem, da bi matere, ki se tako odločijo, lahko polno in ustrezno dolgo dojile dojenčke, je soodgovornost zdravstvenih in drugih strokovnjakov, delodajalcev, ožje in širše družine, prijateljev, lokalne skupnosti; je zavezujoča naloga družbe in predstavlja tudi naložbo za dobro prihodnost.