Svetovna zdravstvena organizacija poudarja, da predstavlja škodljivo pitje alkohola vzročno komponento (edino ali dodatno) za več kot 200 prepoznanih bolezenskih stanj in poškodb. Medtem ko se pogosto zavedamo škodljivih učinkov alkohola in tobaka, so nekatere posledice manj očitne, a prav tako resne. Znanstvene raziskave in strokovna mnenja nenehoma opozarjajo na nevarnosti, ki jih ta dva legalna droga predstavljata za posameznika in družbo kot celoto. V Sloveniji, ki po porabi alkohola na prebivalca sodi v sam svetovni vrh, je tema varnosti pitja alkohola in kajenja še posebej pereča.
Alkohol: Tihi sovražnik telesa in duha
Alkohol je edina psihoaktivna snov, ki ni mednarodno regulirana tako kot na primer tobak ali prepovedane droge. Oglasi z alkoholnimi pijačami pogosto ustvarjajo podobe o tem, da je alkohol naraven del življenja in prispeva k zdravju, sreči in uspehu. Vendar to ni res. Vsako pitje alkoholnih pijač torej pomeni tveganje, ki ima lahko škodljive posledice. Pitje alkoholnih pijač se običajno v negotovih časih še poveča in trenutno obdobje ni izjema.
Globalne in nacionalne posledice uživanja alkohola:V svetu je pitje alkohola šesti najpomembnejši vzrok za prezgodnjo umrljivost in obolevnost. V Evropi je tretji, med mladimi pa prvi vzrok umrljivosti. Pitje alkohola je eden glavnih dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni, poškodbe in nasilje ter peti najpomembnejši dejavnik tveganja za izgubljena leta zdravega življenja zaradi slabega zdravja, invalidnosti ali prezgodnjih smrti. V Sloveniji predstavlja alkohol velik javno zdravstveni problem. Po podatkih NIJZ v Sloveniji na dan zaradi alkohola izgubimo vsaj dve življenji, vsaj 10 oseb pa je sprejetih na zdravljenje v bolnišnico. Zdravstveni in nekateri drugi stroški (npr. prometne nezgode, nasilje v družini, kriminalna dejanja), ki so povezani s pitjem alkohola, so za leto 2011 znašali kar 242 milijonov evrov. Kot je pokazala raziskava, se skoraj polovica prebivalcev Slovenije, starih med 15 in 64 let, uvršča med tvegane pivce.
Rakotvornost alkohola:Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) je alkohol skupaj s tobakom uvrstila v prvo skupino snovi po svoji rakotvornosti. Alkohol, pa naj bo to pivo, vino, žganje ali liker, se v telesu razgradi v drugo rakotvorno snov - acetaldehid, ki s poškodovanjem celic povečuje tveganje za nastanek raka. Dokazana je vzročna povezanost med pitjem alkohola in nastankom raka debelega črevesja in danke, raka ustne votline, raka žrela, raka grla, raka požiralnika, raka jeter, raka na prsih. Skoraj polovica odraslih Slovencev ne ve, da pitje alkohola povečuje tveganje za nastanek rakavih obolenj.
Mit o rdečem vinu:Podatki, po katerih naj bi kozarec (deciliter) rdečega vina na dan koristil zdravju, na račun vsebovanega polifenolnega antioksidanta resveratrola, ne držijo. Antioksidant resveratrol sicer vsebujejo arašidi, soja, rdeče grozdje, vendar njegove ugodne učinke na zdravje, kot so povezovali s t. i. francoskim paradoksom, še vedno potrebujejo potrditev z dobro načrtovanimi kliničnimi preizkušanji.
Vpliv na nerojenega otroka:Bodoča mamica tako svojega otroka lahko obvari pred fetalnim alkoholnim sindromom (FAS), ki je najhujša motnja iz spektra fetalnih alkoholnih motenj. Te zakrivi izpostavljenost alkoholu pred rojstvom, pokažejo pa se kot razvojno-nevrološke oziroma prirojene okvare in poškodbe možganov.
Nevarnost kombinacije alkohola in kajenja:Čeprav so nekatera raziskovanja nakazovala, da bi zmerno pitje alkohola lahko zmanjšalo možnost možganske kapi, pa ta učinek izgine, če oseba istočasno kadi. Povezava med kajenjem in pitjem alkohola je jasna, saj je približno četrtina vseh možganskih kapi posledica kajenja. Opustitev kajenja je resnično življenjskega pomena.
Kajenje: Dolgoročna škoda za telo in družbo
Kajenje tobaka predstavlja veliko breme bolezni in prezgodnjih smrti ter visoke stroške za posameznika, zdravstveni sektor in družbo. Zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, v Sloveniji vsak dan umre 10 prebivalcev, kar letno znese 3.600 življenj, od tega se četrtina konča že pred 60. letom starosti. Letno zaradi kajenja umre več prebivalcev Slovenije kot zaradi vseh nezgod, samomorov, alkohola, prepovedanih drog in AIDS-a skupaj.
Razširjenost in socialno-ekonomske neenakosti:V Sloveniji kadi približno četrtina prebivalcev, starih od 15 do 64 let. Višji delež kadilcev beležimo med moškimi kot ženskami, pa tudi v določenih skupinah prebivalcev, kot so moški s srednješolsko izobrazbo ali manj, brezposelni moški in ženske, ter moški in ženske iz spodnjega razreda glede na materialni status. Prisotne so znatne socialno-ekonomske neenakosti v kajenju; prebivalci z nižjim socialno-ekonomskim položajem bolj verjetno kadijo, so bolj verjetno kadili kadarkoli v življenju in manj verjetno opustili kajenje.
Nevarnost za mlade:Zmotno prepričanje, da vsi kadijo in da si s cigareto v roki pravi "frajer", je med osnovnošolci in dijaki razširjeno. Mladostniki pogosto zmotno ocenjujejo, da večina odraslih in njihovih vrstnikov kadi. A temu ni tako, redno kadi približno petina odraslih in petina mladostnikov. Mladostniki naj ne posežejo po tobačnih izdelkih ali izdelkih z nikotinom oziroma naj te izdelke čim prej opustijo, preden jim bo zasvojenost opustitev otežila. Zasvojenost z nikotinom lahko pride hitro ali postopoma, ko pa se razvije, je težko škatlico cigaret kar odvreči v smeti. Kajenje ne škoduje le dolgoročno zdravju, temveč tudi povzroča slab zadah iz ust, pogosto kašljanje in zmanjšuje uspešnost pri športnih aktivnostih. Cigareta ne izbriše skrbi, temveč samo poveča občutek stresa.
Vpliv nikotina na absorpcijo alkohola:Znanstveniki so sicer svojo trditev preizkusili na podganah, na katerih so preizkušali vpliv različnih odmerkov alkohola in cigaret na telo. Hkrati so opozorili: "Če enako velja tudi za ljudi, to pomeni, da bodo kadilci med pitjem kadili še več." Pojasnili so tudi, zakaj je raven alkohola v krvi podgan padla, medtem ko je raven nikotina naraščala. Predvidevajo, da nikotin nekako zavira gibanje alkohola v črevesje, s tem pa tudi absorpcijo v kri. Medtem ko se molekule alkohola zadržujejo v želodcu, jih ta presnavlja in tako manjša količina alkohola potuje naprej v črevesje.
Kako kajenje vpliva na vaše telo
Razbijanje mitov in iskanje alternativ
Pitje alkohola in kajenje sta pogosto povezana z družabnimi srečanji, sproščanjem in celo z občutkom samozavesti. Vendar pa te substance predstavljajo tveganje za naše telesno in duševno zdravje. Zgodnejši kot je začetek uživanja alkohola in drog, večje je tveganje za zdravje in razvoj zasvojenosti.
Zakaj posegamo po škodljivih substancah?
- Umik in pobeg: V želji po umiku od težkih situacij in občutkov, ko se počutimo preobremenjene, poseganje po škodljivih substancah predstavlja neučinkovito strategijo. Pogosto zadeve celo poslabša.
- Samozavest: Nekatere substance prekinejo nadzor nad telesom in zmanjšajo razsodnost. Čeprav se pod vplivom alkohola in nekaterih drog morda lažje pogovarjamo z drugimi, je to le način pobega, ki ne gradi prave samozavesti.
- Radovednost in eksperimentiranje: Želja po raziskovanju ali premagovanju dolgčasa, pa tudi občutek, da nekaj zamujamo (FoMO), lahko vodita v poskus škodljivih substanc.
- Vpliv okolice in vrstnikov: Če prijatelji uživajo škodljive substance, lahko čutimo pritisk, da poskusimo tudi sami. Vendar pa pred pravimi prijatelji se nam ni treba dokazovati na ta način.
- Navada in druženje: S prijatelji smo morda razvili navado, da se srečujemo na določenih mestih in uživamo alkohol ali cigarete. Ker je to postala ustaljena rutina, se je težko domisliti, da bi lahko počeli kaj drugega.
Učinkovite strategije:Ko prepoznamo razlog, zakaj posegamo po škodljivih substancah, se veliko lažje odločimo za prenehanje. Najdemo si nadomestne načine, kako lahko zadovoljimo svoje potrebe:
- Težnjo po tveganju nadomestimo s obiskom adrenalinskega parka.
- Težnjo po eksperimentiranju zadostimo z razvijanjem lastnega stila oblačenja.
- Težnjo po odraslosti nadomestimo s tem, da staršem dokažemo zrelost za večje vključevanje v družinske odločitve.
- O težkih občutkih, ki jih doživljamo, se je bolje z nekom iskreno pogovoriti, namesto, da jih skušamo odgnati.
- Samozavest lahko gradimo z urjenjem svojih sposobnosti (šport, glasba, kuhanje, učenje tujega jezika, pomoč drugim).
Skrb za zdravje v vseh življenjskih obdobjih
Učinki kajenja, prekomernega uživanja alkohola in pomanjkanja telesne aktivnosti se lahko občutijo že okoli 36. leta starosti. Resnično pomembno je, da se ustavimo že v mladosti in začnemo skrbeti za svoje zdravje. Nenalezljive bolezni, kot so bolezni srca in rak, povzročajo skoraj tri četrtine smrti po vsem svetu. Vendar pa lahko posameznik z zdravim življenjskim slogom zmanjša tveganje za razvoj teh bolezni in zmanjša možnosti za prezgodnjo smrt. Znanstveniki poudarjajo, da njihove ugotovitve poudarjajo pomen čimprejšnjega opuščanja tveganih zdravstvenih navad, da bi preprečili kumulativno škodo, ki jo povzročajo skozi leta. Vendar pa ni nikoli prepozno za spremembo navad.