Čedalje pogostejše slabe vremenske razmere včasih močno vplivajo ali celo onemogočajo delo. Kakšne so pravice zaposlenih, ki so izpostavljeni vremenu zaradi opravljanja dela na prostem, in ali lahko prenehajo delati? Preverite! Poglejte tudi, kako v Pošti Slovenije skrbijo za svoje poštarje, saj vemo, da je ob neurju, snežnih zametih ali ekstremni pripeki nemogoče opravljati delo.
(Ne)vreme občutijo predvsem delavci na terenu oziroma na prostem, kot so denimo poštarji, gradbinci, dostavljavci … Njihovo delo lahko ovirajo ali celo onemogočajo ne samo vročina in visoke temperature, temveč tudi močno deževje, neurje, poplava, mraz, poledica, žleb … In tedaj jim pripadajo določene pravice. Zakonodaja sicer konkretno ne opredeljuje zahtev v zvezi z močnimi nalivi in poplavami, je pa pri presoji smiselno upoštevati Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), kolektivne pogodbe in področne zakone, če veljajo za posameznega delodajalca. ZVZD-1 recimo določa, da mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje njegovim delavcem. Posledično mora izvajati ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih navzočih v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, z obveščanjem in usposabljanjem zaposlenih, z ustrezno organiziranostjo in s potrebnimi materialnimi sredstvi. Naknadno je ena od najpomembnejših zahtev Zakona o varnosti in zdravja pri delu pisna ocenitev tveganj, ki so jim ali bi jim lahko bili izpostavljeni delavci pri delu, so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V oceni mora biti po njihovi razlagi opredeljeno, kdo od delavcev bi lahko bil izpostavljen, katere so potencialne nevarnosti, kakšna je ocena tveganja ob upoštevanju verjetnosti nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic ter odločitev, ali je tveganje sprejemljivo, in pojasnilo o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja. V skladu z navedenim mora delodajalec oceniti tveganja ter predvideti ukrepe za varnost in zdravje pri delu tudi v neugodnih vremenskih pogojih. Delavec ima pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi. Prav tako lahko zaradi neizogibne nevarnosti zapusti nevarno delovno mesto, delovni proces oziroma delovno okolje.
Pravice zaposlenih v ekstremnih vremenskih razmerah
Čeprav zakonodaja s področja varnosti in zdravja pri delu konkretno ne opredeljuje zahtev v zvezi z močnimi nalivi in poplavami, pa so na inšpektoratu za delo pojasnili, da "je v Pravilniku o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določeno, da mora delodajalec delavcem za delo na prostem zagotoviti varnost pred neugodnimi vremenskimi vplivi ter da v primeru nevarnosti lahko hitro zapustijo delovna mesta in se umaknejo na varno območje". Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih obenem določa, da morajo biti delavci varovani pred vplivi vremena, ki bi bili lahko škodljivi za njihovo varnost in zdravje. Delo na gradbiščih mora ustrezati tudi vremenskim vplivom, delo na primer na strehah z naklonom, večjim od 45 stopinj, pa se lahko izvaja samo v ugodnih vremenskih razmerah. Zgolj v ugodnem vremenu se lahko izvajajo tudi vzdrževalna dela in čiščenje na zunanjih straneh visokih objektov, pri katerih delavci visijo na vrveh. Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka pa opredeljuje dela na prostem ob nevihtah z razelektritvami, pri vetru s hitrostjo nad 60 kilometrov na uro na višini več kot tri metre in ob temperaturah, nižjih od -18 ali višjih od 35 stopinj Celzija v senci.
"Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu je splošna obveznost delodajalca, v skladu s katero mora poskrbeti za primerne delovne pogoje, ki ne bodo ogrožali delavčevega zdravja," je izpostavil tudi pravni svetovalec Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Matija Drmota. Sicer priznava, da se lahko zgodijo situacije in pojavi, ko ni mogoče zagotoviti varnih in zdravih pogojev za delo, a hkrati dodatno poudarja, da ZVZD-1 za tovrstne primere delavcu priznava pravico, da zapusti delovno mesto. Tako lahko ob "resni in neposredni nevarnosti za življenje ali zdravje ustrezno ukrepa, skladno s svojim znanjem in tehničnimi sredstvi, ki jih ima na razpolago, v primeru neizogibne nevarnosti pa lahko zapusti nevarno delovno mesto, delovni proces oziroma delovno okolje. Tedaj tudi ni odgovoren za škodo, ki bi nastala iz njegovega delovanja, razen če jo je povzročil naklepno ali iz hude malomarnosti".
ZVZD-1 predvideva, da ima delavec prav tako pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi. Zaradi neizogibne nevarnosti lahko zapusti nevarno delovno mesto, delovni proces oziroma delovno okolje.
V primeru nevarnosti in ekstremnih okoliščin, ki posebej otežijo ali celo onemogočijo delo, lahko delavec odkloni delo in delodajalec zoper njega ne sme sprožiti odškodninskih ali drugih postopkov, je obrazložil Matija Drmota (ZSSS). Če jih, "mora delavec proti ravnanju delodajalca sprožiti ustrezne pravne postopke, ki so sicer odvisni od ukrepa delodajalca, gre pa lahko za tožbo zaradi nezakonite odpovedi, odgovor na odškodninski zahtevek, ugovor proti disciplinski sankciji". Nikoli in nikdar pa v običajnih delovnih procesih ni dopustno zahtevati, da bi zaposleni ali kdor koli drug ogrozil varnost in zdravje na račun zaščite premoženja ali službe. Čeprav vemo, da obstajajo tudi "nevarne" službe. "Seveda so tudi delovna mesta, katerih smisel je zagotavljanja varnosti ljudi in kjer so delavci tudi opremljeni z ustreznimi zaščitnimi sredstvi. A morajo biti zaradi posebne izpostavljenosti nevarnostim tudi ustrezno ovrednotena," je poudaril pravni strokovnjak ZSSS.
Primer dobre prakse: Pošta Slovenije
Poglejmo primer Pošte Slovenija. Kako oni skrbijo za svoje poštarje? Vreme lahko seveda močno občutijo poštarji in v Pošti Slovenije zagotavljajo, da sta zdravje in varnost zaposlenih vedno na prvem mestu. Zato se lahko tudi zgodi, da kakšen dan pošta pač ni dostavljena. "V izrednih vremenskih razmerah lahko kot izvajalec univerzalne poštne storitve začasno na določenem območju prekinemo izvajanje dostave."
Ocena tveganja in ukrepi delodajalca
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) nalaga delodajalcu obveznost zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, kar vključuje tudi oceno tveganj, ki jim je delavec lahko izpostavljen. Ta ocena mora upoštevati tudi neugodne vremenske pogoje. V primeru neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje, če delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, ima delavec pravico odkloniti delo ali zapustiti nevarno delovno mesto. Delodajalec mora pri načrtovanju delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, uporabe delovne in osebne varovalne opreme ter uporabe nevarnih kemičnih snovi zagotoviti, da so upoštevani vsi vplivi na varno in zdravo delo ter da so okolje, postopki, prostori, oprema in snovi primerni in v skladu z namenom uporabe. Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti, prav tako pa zdravstvene posledice opravljanja dela ne smejo prizadeti delavčeve plače ter posegati v njegov z delom pridobljeni materialni in socialni položaj. Delodajalec mora pri načrtovanju, oblikovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest upoštevati zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev.
Delodajalec mora zagotoviti takšno temperaturo zraka v delovnih prostorih med delovnim časom, da ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu. Temperatura zraka v delovnih prostorih sicer ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih vročih delovnih prostorih, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme, na primer peči, ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa. Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno, se pojavljajo le določen čas in torej ne gre za vroče delovne prostore, kjer je lahko temperatura 28 stopinj Celzija stalno presežena zaradi narave proizvodnega procesa ter uporabljene tehnologije in delovne opreme, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe. Ker običajno ne gre za stalno preseganje dovoljene temperature, lahko delodajalec izvede tudi začasne ukrepe, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur. Delodajalec se seveda lahko odloči tudi za dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, če drugih ukrepov na primer zaradi narave delovnega procesa ne more vpeljati. Vsekakor je dolžnost delodajalca, da z ustreznimi preventivnimi ukrepi zagotovi delavcem varnost in zdravje v zvezi z delom. Odločitev o tem, katere ukrepe bo izvedel, je njegova.
Dela na delovnih mestih na prostem pri temperaturi zraka višji od 30 stopinj Celzija, ki je izmerjena v okviru državne mreže meteoroloških postaj ali postaj, vpisanih v register meteoroloških postaj, se lahko izvajajo pod pogojem, da imajo delavci najmanj na vsake dve do tri ure zagotovljene najmanj 15-minutne prekinitve dela in brezplačne brezalkoholne napitke. V času prekinitev dela mora delodajalec v največji možni meri delavcem zagotoviti zaščito pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Delavec ima pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi. Vsak primer odklonitve dela iz navedenega razloga je treba ustrezno obravnavati, saj gre za neposredno nevarnost ogrožanja življenja in zdravja. Pri urejanju področja varnosti in zdravja pri delu pri delodajalcu, vključno s toplotnimi razmerami, imajo pomembno vlogo tudi delavci, predstavniki delavcev ter strokovni delavci za varnost in zdravje pri delu. Svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko od delodajalca zahtevata sprejem primernih ukrepov za odpravo in zmanjšanje tveganj, ki se pojavljajo ob prekoračenih temperaturah, oziroma, poleg delavcev, zahtevata inšpekcijsko nadzorstvo, če menita, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov. Če delodajalec v primeru pojava škodljivih vplivov na delavčevo zdravje ne izvede ustreznih ukrepov, ga je delavec dolžan obvestiti o nastanku škodljivih vplivov. Temperatura zraka v delovnih prostorih je eden od dejavnikov, ki jih mora delodajalec z vidika zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev upoštevati tako pri načrtovanju in opremljanju delovnih mest kot tudi pri njihovem vzdrževanju. Delodajalec mora med drugim v delovnih prostorih med delovnim časom, tudi v zimskem obdobju, zagotoviti takšno temperaturo zraka, da ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in glede na fizične obremenitve. Izjema so hladilnice, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu.
Različna delovna mesta in specifična tveganja
Delovna oprema je vsak stroj, aparat, orodje, naprava in druga oprema, ki se uporablja pri delu. Delodajalec mora zagotavljati delavcem brezhibno delovno opremo, ki ne ogroža varnosti in zdravja, varnosti njihovajim premoženja in naravnega okolja. Delodajalec mora po opravljenem ocenjevanju tveganja v skladu z izjavo o varnosti z ukrepi organizacije dela preprečiti ali omejiti predvidene nevarnosti in škodljivosti, ki lahko nastanejo pri normalni uporabi delovne opreme, in predvideti ukrepe za uporabo v izrednih okoliščinah.
Delo v gozdu je nevarna dejavnost in predstavlja povečano tveganje za poškodbe in zdravstvene okvare. Izvajalci gozdarskih del morajo biti zato strokovno usposobljeni ter poučeni in preizkušeni o varnem delu. Ker za delavca sekača v gozdu ni mogoče zmanjšati nevarnosti z drugimi tehničnimi ukrepi, je pomembno, da le ta uporablja predpisano osebno varovalno opremo in ima pri sebi opremo za prvo pomoč. Pri podiranju dreves je potrebno upoštevati vse predpisane postopke varnega podiranja, najprej morajo seveda poskrbeti, da so delavci vsaj za dve drevesni višini oddaljeni, določiti smer padca drevesa, očistiti okolico za varen umik, pravilno izvesti podiranje drevesa, pri podžagovanju pa s klicem opozoriti sodelavce oziroma morebitno navzoče.
Gradbišča so delovišča, kjer se izvajajo gradbena in vzdrževalna dela. Delovna mesta na gradbiščih večinoma spadajo med delovna mesta z večjim tveganjem, saj se na tam zgodi veliko nezgod. Koordinatorja v fazi izvajanja mora imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo tehnične smeri, strokovni izpit, določen z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, opravljeno usposabljanje po programu za koordinatorje za varnost in zdravje pri delu in najmanj tri leta delovnih izkušenj pri projektiranju ali izvajanju gradbenih del.
Ročno premeščanje bremen običajno pomeni vsako fizično delo, ki vključuje dvigovanje, prenašanje, spuščanje, potiskanje, vlečenje, nošenje ali premikanje bremena s človeško silo in druga podobna dela (na primer podpiranje, držanje, ponavljajoči se gibi), ki zaradi svojih značilnosti ali zaradi neugodnih ergonomskih pogojev pomeni nevarnost predvsem za poškodbe hrbta delavcev. To pomeni nevarnost zlasti za hrbtenico z vsem mišičjem, ligamenti, živčevjem in drugimi deli telesa, ki so obremenjeni pri ročnem premeščanju bremen. Delodajalec mora, kadar je to mogoče, ročno premeščanje bremen nadomestiti s primerno delovno opremo, pripomočki in primernimi mehanskimi pomagali. Delavci smejo ročno premeščati bremena samo na podlagi mnenja izvajalca medicine dela. Delavec posamezne kategorije sme ob upoštevanju različnih dejavnikov ročno premeščati le bremena z največjo maso, določeno v Pravilniku o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen. Skupno sme delavec najhitreje v dveh urah premestiti le 1000 kilogramov najtežjih bremen in isti dan ne sme biti obremenjen z dodatnim delom premeščanja. Delodajalec je dolžan v primerih, ko je v njegov delovni proces vključeno tudi ročno premeščanje bremen, to oceniti v oceni tveganja in sprejeti skupaj z izvajalcem medicine dela in strokovnim delavcem ustrezne ukrepe, in to v primeru premeščanja najtežjih dovoljenih bremen ter tudi bremen, ki po teži ne dosegajo najtežje dovoljene. Delodajalec mora delavce obvestiti o tveganjih, ki bi jim utegnili biti izpostavljeni pri ročnem premeščanju bremen, ter jih poučiti in usposobiti za varno in zdravo opravljanje ročnega premeščanja bremen. Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, ki se je začel uporabljati 1. avgusta 2024, opredeljuje ročno premeščanje bremen kot vsako opravilo, ki vključuje dvigovanje, prenašanje, spuščanje, potiskanje, vlečenje ali premikanje bremena s človeško silo in druga podobna dela (na primer podpiranje, držanje, ponavljajoči se gibi), ki zaradi svojih značilnosti ali zaradi neugodnih ergonomskih pogojev pomeni nevarnost za razvoj kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom. Kostno-mišična obolenja v zvezi z ročnim premeščanjem bremen so bolezni ali poškodbe mišic, sklepov, kit, vezi, živcev ali žil, ki nastanejo v povezavi z ročnim premeščanjem bremen. Delodajalec mora delovna mesta prilagajati tehničnemu in tehnološkemu napredku in ročno premeščanje bremen nadomeščati z delovno opremo, pripomočki in mehanskimi pomagali.
Hrup predstavlja dejavnik tveganja, kateremu so lahko delavci izpostavljeni. Delodajalec je dolžan z razpoložljivimi ukrepi tveganja odpravljati pri viru hrupa, prav tako pa mora upoštevati tudi temeljno načelo, katero opozarja na dajanje prednosti kolektivnim varnostnim ukrepom pred individualnimi. Delavec v nobenem primeru ne sme biti izpostavljen hrupu, ki presega eno ali obe mejni vrednosti. Za mejni vrednosti izpostavljenosti velja, da se mora pri določanju dejanske izpostavljenosti delavcev upoštevati zmanjšanje hrupa zaradi osebne varovalne opreme za varovanje sluha, ki jo nosi delavec. Pozornost je treba nameniti tudi hrupu, ki lahko moti delo.
Prisotnost elektromagnetnih sevanj je tudi v delovnem okolju del vsakdana, saj nastajajo povsod, kjer se uporablja elektrika. Sevanja, ki jim je izpostavljena večina delavcev, so v veliki meri sicer tako šibka, da ne povzročajo nobenih škodljivih vplivov. Vseeno so sevanja na nekaterih delovnih mestih kot posledica uporabljene tehnologije tako močna, da lahko pomenijo tveganje za zdravje delavcev. Delodajalci so dolžni zagotavljati varnost delavcem zaradi vplivov elektromagnetnih sevanj v njihovem delovnem okolju. Delodajalec je dolžan identificirati in oceniti tveganja, ki izhajajo iz elektromagnetnih sevanj na delovnem mestu in če ocena tveganja tako pokaže, izmeri ali izračuna ravni elektromagnetnih sevanj, ki so jim izpostavljeni delavci. Pri izdelavi ocene tveganja delodajalec upošteva praktične smernice, ki jih je pripravila Evropska komisija in so objavljene na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za delo, ter druge nacionalne ali mednarodne smernice. Če ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je izpostavljenost pod mejnimi vrednostmi izpostavljenosti, se ocenjevanje izpostavljenosti izvede na podlagi meritev ali izračunov. Delodajalec mora v izjavi o varnosti z oceno tveganja opredeliti, katere ukrepe v zvezi s tveganji, ki se nanašajo na elektromagnetna sevanja, bo sprejel. Delodajalec mora zagotoviti, da so delavci, ki so pri delu izpostavljeni tveganjem zaradi elektromagnetnih sevanj, usposobljeni za delo glede na rezultate ocene tveganja.
Težko si je v sedanjem času predstavljati delovno okolje, ki ni izpostavljeno umetnim optičnim sevanjem. Ta sevanja v znatnem številu primerov posebnega tveganja za zdravje delavcev v delovnem okolju ne predstavljajo. V nekaterih primerih, zlasti v določenih panogah industrije, kot npr. kovinsko predelovalna industrija, pa so delavci vseeno izpostavljeni izjemno visokim vrednostim umetnih optičnih sevanj. Ta sevanja lahko povzročijo začasne škodljive zdravstvene posledice, v skrajnih primerih pa tudi trajne poklicne bolezni. Obveznosti delodajalca v zvezi z varovanjem delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem, zlasti glede škodljivih vplivov na oči in kožo, so določene v Uredbi o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem. Delodajalec mora skladno z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu oceniti ter po potrebi izmeriti ali izračunati ravni izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem, katerim so delavci izpostavljeni, tako da se lahko določijo in izvedejo potrebni ukrepi za omejitev izpostavljenosti na sprejemljive vrednosti. Ocene, meritve in izračune načrtujejo delodajalci v ustreznih periodičnih rokih. Delodajalec je dolžan oceniti tveganja zaradi izpostavljenosti delavcev umetnim optičnim sevanjem. Ob upoštevanju tehničnega napredka in temeljnih načel za varnost in zdravje pri delu mora delodajalec z razpoložljivimi ukrepi zagotoviti, da se tveganja, ki izhajajo iz izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem, odpravijo pri viru ali zmanjšajo na najnižjo možno mero. Izpostavljenost delavcev umetnim optičnim sevanjem v nobenem primeru ne sme presegati mejnih vrednosti, ki jih opredeljuje predhodno omenjena uredba.
Delodajalec mora oceniti in po potrebi zagotoviti meritve ravni mehanskih vibracij, ki so jim delavci izpostavljeni. Ocenjevanja in merjenja izvajajo pristojne službe in/ali strokovni delavci v ustreznih časovnih presledkih v skladu s posebnimi predpisi. Delodajalec mora izdelati oceno tveganja in določiti ukrepe. Prav tako mora ob upoštevanju tehničnega napredka in možnih ukrepov za obvladovanje tveganj pri viru ter ob upoštevanju temeljnih načel za varnost in zdravje pri delu, določenih v zakonu, ki ureja področje varnosti in zdravja pri delu, zagotoviti, da se tveganja, ki izhajajo iz izpostavljenosti mehanskim vibracijam, odpravijo pri viru.
Električni tok predstavlja dejavnik tveganja, ki je prisoten v vsakem delovnem okolju in v vsaki gospodarski dejavnosti. Potrebno je opozoriti, da so vplivi električnega toka na človeško telo lahko zelo hudi, pogosto tudi usodni, kar povzročijo že majhne jakosti. Zato je potrebno nevarnostim, ki jih lahko povzroči električni tok v delovnem procesu in na delovnih mestih, nameniti največjo možno pozornost. Zato je delodajalec dolžan zagotoviti, da so električne instalacije načrtovane in izvedene tako, da ne povzročajo tveganj za požar ali eksplozijo, pri čemer morajo biti delavci in druge osebe zavarovane pred tveganji, ki jih povzroča posredni ali neposredni stik z deli električnih instalacij. Prav tako mora delodajalec zagotoviti, da je vsa delovna oprema, ki se uporablja, varno priključena na električno omrežje in da so naprave za zaščito pred previsokimi tokovi in prenapetostmi ustrezno dimenzionirane in pravilno delujoče.
Ocena tveganja kot ključni element varnosti
Ocena tveganja je bistveni element preprečevanja nezgod pri delu in poslabšanja zdravja. Ocenjevanje tveganja je postopek, s katerim ovrednotimo tveganja za varnost in zdravje delavcev na delovnem mestu. Namen ocene tveganja je omogočiti delodajalcu, da sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev.
Kako ocenimo tveganje? Poznamo več načinov in metodologij ocenjevanja tveganja. Tukaj je enostaven primer, ki ustreza večini malim in srednje velikim podjetjem:
Korak: Prepoznavanje nevarnosti in ogroženih osebNa delovnem mestu poiščite vse, kar bi lahko povzročilo poškodbo, in ugotovite, kateri delavci bi lahko bili izpostavljeni nevarnostim.
Korak: Ocenjevanje in prednostno razvrščanje tveganjOvrednotite tveganja (resnost in verjetnost možne škode…) in jih razvrstite po pomembnosti.
Korak: Odločitev o preventivnem ukrepuOpredelite ustrezne ukrepe za odpravljanje ali obvladovanje tveganj.
Korak: UkrepanjeOpredelite načrt prednostnih preventivnih in varnostnih ukrepov in pričnite z njihovim uvajanjem.
Kdo je lahko strokovni sodelavec? Delodajalec izmed svojih delavcev lahko določi enega ali več strokovnih delavcev. V izjavi o varnosti z oceno tveganja določite posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za neko delo, v delovnem procesu ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela. Tudi samozaposlene osebe morajo oceniti tveganje.
Sodna praksa in primeri kršitev
Sodna praksa razkriva različne primere, povezane z varnostjo in zdravjem pri delu. V enem od primerov je bilo ugotovljeno, da opravljanje naloge poostrenega nadzora nad alkoholiziranostjo voznikov predstavlja za policista določen riziko, ki pa v konkretnem primeru zaradi neobičajnih okoliščin, kot je neupoštevanje zaustavitve vozila in divja vožnja, terja hitro ukrepanje in izpostavitev večjemu tveganju. V drugem primeru je sodišče presodilo, da že sama možnost, da delavca, ki meče v stroj kose ali trakove plastike, potegne v notranjost stroja, zadošča za ugotovitev, da gre za nevarno stvar, ne glede na to, ali delavec dela pravilno ali ne. V primeru mobinga in neenake obravnave je dokazno breme na strani delodajalca. Prav tako je pomembno upoštevati pravico do nepristranskega sojenja, kar vključuje tudi izbiro nepristranskega sodnega izvedenca. Zastaranje odškodninskih terjatev v zvezi z delovnim razmerjem je triletno, razen če ZDR določa drugače. V primeru dela na strehi, ki predstavlja nevarno dejavnost, je lahko delavec, ki zapusti varno območje in se poda na nevarnega, delno ali v celoti odgovoren za nastalo škodo.
V primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalec odgovarja po pravilih pogodbene odškodninske odgovornosti, če je bilo ugotovljeno protipravno ravnanje in negmotna škoda. Pri delu s povečano nevarnostjo, kot je delo na stroju s posebnimi varnostnimi mehanizmi, je ključno upoštevati navodila in varnostne ukrepe. Če je delavec napoten na delo preko agencije, sta lahko tako agencija kot podjetje, ki najame delavca, odgovorna za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
Duševno zdravje na delovnem mestu
V petek, 10. decembra 2021, se je v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa za duševno zdravje, odvijalo spletno srečanje z naslovom »Združimo moči - za dobro počutje na delovnem mestu«. Namenjeno je bilo ozaveščanju o pomenu in možnih načinih krepitve duševnega zdravja v delovnih okoljih ter informiranju o ponudbi storitev za krepitev duševnega zdravja v delovnih okoljih, ki so v Sloveniji na tem področju že na voljo. Srečanje je potekalo v dveh sklopih. Prvi je bil namenjen vsem, ki jih zanima krepitev lastnega duševnega zdravja na delovnem mestu, v drugem sklopu pa so vodilnim in vodstvenim kadrom v različnih delovnih organizacijah predstavili podatke ter aktivnosti in storitve, ki so jim lahko v pomoč v skrbi za dobro počutje in duševno zdravje zaposlenih. Z organizacijo srečanja so želeli narediti pomemben korak k povezovanju ključnih lokalnih in nacionalnih akterjev na področju duševnega zdravja delovno aktivne populacije.
Na delovnem mestu preživimo vsaj tretjino našega časa, zato pogoji na delovnem mestu pomembno vplivajo ne zgolj na našo zmožnost opravljanja dela, ampak imajo velik vpliv tudi na naše telesno in duševno zdravje ter na vse vidike našega življenja. Delo v ustreznih pogojih in ob za posameznika obvladljivih zahtevah varuje in krepi telesno in duševno zdravje. Ko govorimo o duševnem zdravju na delovnem mestu, še vedno prepogosto naletimo na tabuje in predsodke v zvezi z varovanjem duševnega zdravja zaposlenih, pogosto tudi na zapostavljanje in na neprimeren odnos do oseb s težavami v duševnem zdravju. Zato je pomembno odpirati teme o varovanju duševnega zdravja pri delu in spodbujati delovne organizacije ter posameznike, da združijo moči v skrbi za dobro počutje in duševno zdravje delovno aktivne populacije.
Zdravo delovno okolje in dobri pogoji dela prispevajo k občutkom kompetentnosti in uspešnosti ter posamezniku na delovnem mestu nudijo socialno oporo, kar predstavlja varovalni dejavnik pri ohranjanju njihovega duševnega zdravja. Delovno okolje lahko predstavlja tudi del rehabilitacije pri duševnih težavah in motnjah. Po drugi strani pa lahko neprimerno delovno okolje zaradi stresa, izčrpanosti, slabih odnosov, previsokih zahtev ali drugih dejavnikov tveganja prispeva k nastanku težav v duševnem zdravju ali k njihovemu poslabšanju. Stresne in duševno-vedenjske motnje kot vzroki za začasno nezmožnost za delo so od vseh vzrokov absentizma v največjem porastu. Še več, težave v duševnem zdravju so med poglavitnimi razlogi za invalidnost in tudi za prezgodnje upokojevanje. V tej luči je promocija duševnega zdravja eno ključnih poslanstev uspešnih delodajalcev. Delovno okolje je optimalno mesto za promocijo zdravja, kar zajema obvladovanje vseh vrst tveganj pri delu, povezanih z varnostjo in zdravjem zaposlenih, vključno s tveganji za njihovo duševno zdravje. Ukrepi za krepitev duševnega zdravja, kot so izobraževanja in usposabljanja za zaposlene in vodstvene kadre s področja promocije telesnega in duševnega zdravja na delovnem mestu so izjemnega pomena.
»Vlaganje v duševno zdravje in dobro počutje zaposlenih prinaša številne koristi zaposlenim, delovnim organizacijam in celotni družbi. Delovna okolja, ki skrbijo za duševno zdravje, omogočajo večjo produktivnost zaposlenih, njihovo boljšo odpornost na stres in obvladovanje stresa. Toksičnost na delovnem mestu je glavni razlog zakaj zaposleni odidejo iz podjetja. Da se ljudje dobro počutijo na svojem delovnem mestu, je po raziskavi v MIT Sloan Management Review celo 10-krat pomembnejše od plačila. V raziskavi je bilo analiziranih 1,4 milijona zaposlenih iz skoraj 600 večjih ameriških podjetij. Raziskava je bila osredotočena na teme, ki so se ponavljale v odgovorih zaposlenih, ki so bile povezane tako z negativnim rezultatom ocene kulture podjetja kot tudi z visokimi stopnjami odhajanja zaposlenih od aprila do septembra 2021. Nespoštljivost v delovnem okolju in premalo upoštevanja ter vljudnosti do zaposlenih. Neetično vedenje. Organizacija oz. podjetje, ki deluje nepošteno ali ne izpolnjuje predpisov. Neprimerno vedenje in neusmiljena konkurenca. Skoraj 10 odstotkov zaposlenih je v podjetjih opazilo slabo sodelovanje. Zloraba vodenja, vključno z ustrahovanjem, nadlegovanjem in sovražnostjo na delovnem mestu. Toksičnost na delovnem mestu je glavni razlog zakaj zaposleni odidejo iz podjetja. Združenje za upravljanje s človeškimi viri ocenjuje, da eden od petih zaposlenih v neki točki svoje kariere zapusti službo zaradi toksičnega delovnega okolja, kar podjetja stane več kot 40 milijard evrov na leto.
tags: #nosecnost #in #neprimerno #delovno #mesto