Pojem stresa v vsakdanjem življenju uporabljamo vse pogosteje, predvsem takrat, ko se nam zdi, da so bremena, ki nam jih nalaga življenje, pretežka in se ob tem sprašujemo, če bomo kos vsem problemom in pritiskom. Od samega nastanka pojma je beseda povezana z negativnimi dogodki, neprijetnimi občutji in negativnim vplivom na človeka. Besedo stres so prvič uporabili v 17. stoletju kot opis nadloge, muke, pritiska, težave. V angleščino in francoščino je bila beseda "destresse" verjetno povzeta iz latinskega izraza "stringere", kar pomeni "tesno zategniti". Kot taka je beseda že dolgo uporabljena v fiziki, kjer označuje notranjo porazdelitev sil, ki delujejo na fizično telo in povzročijo napetost. V 18. in 19. stoletju se je ta koncept razširil na psihološko in fiziološko področje, kjer opisuje odziv telesa na zahteve okolja.
Stres nastaja kot neizogibna posledica naših odnosov z nenehno spreminjajočim se okoljem, ki se mu moramo prilagajati. Če so se naši predniki srečevali z nevarnostmi, povezanimi s trenutnim preživetjem, pa se danes srečujemo predvsem s psihično ogroženostjo, ki je v prvi vrsti rezultat hitrega tempa življenja in tekmovalnosti. Moderen način življenja prinaša mnogo preglavic, frustracij in takšnih ali drugačnih zahtev, ki lahko posameznika spravljajo v stres. Stres ni vedno nezaželen; v majhnih količinah vas motivira, da daste čim več od sebe. Ko pa ste več časa ali konstantno pod stresom, lahko to usodno vpliva na vaše psihično in fizično zdravje. Stres postaja vse hujši sovražnik modernega načina življenja, saj je večina bolezni in obolenj povezanih prav s stresom.
Adaptogeni: Naravni pomočniki v boju proti stresu
V oddaji "Klepet ob kavi" že leta v sklopu sibirske fitomedicine govorimo o imunoterapiji! Dobili smo kup prošenj, ki so se začele na temu podoben način: "Pozdravljeni, gledam vašo oddajo in zanima me, ali bo v vašo oddajo še prišla gospa Vasiljevka Kovač, ki bi jo kar poslušala in poslušala." Ni nas (in je) bilo treba posebno prepričevati! Tokrat smo z njo spoznavali adaptogene - rastline, ki povečujejo moč obrambnega odziva na stres v vseh njegovih pojavnih oblikah. Kako s kemijskega vidika povečujejo telesno in umsko vzdržljivost, zmanjšujejo infekcije in povečujejo odpornost na škodljive snovi iz okolja? In katere rastline so pravzaprav adaptogeni?
Maria Ana Kolman je komentirala: "Morda bo zdravnikom, ki ne vidijo prav nič drugega kot skalpel, kemoterapijo in obsevanje, vendarle razširilo obzorje dejstvo, da sta pred dnevi Nobelovo nagrado za medicino dobila James P. Allison in Tasuku Honjo za imunoterapijo oz. zdravljenje raka." Nobelovo nagrado za medicino bosta letos prejela ameriški in japonski imunolog James P. Allison in Tasuku Hondžo, ki sta razvila posebno imunoterapijo za zdravljenje raka. Kaj senzacionalno odkritje dejansko pomeni za rakave paciente ter kako lahko ta pristop povežemo z uporabo naravnih adaptogenov in imunostimulatorjev pri podpornem zdravljenju? V čem je klasična obravnava rakavih pacientov zgrešena in zakaj bi bilo treba pacientom najprej predpisati naravna sredstva za dvig imunskega sistema? Kako se inteligenca rastlin razlikuje od enosmernosti delovanja sintetičnih zdravil?
Adaptogeni so rastline, ki pomagajo telesu, da se bolje prilagodi na stres. Povečujejo telesno in umsko vzdržljivost, zmanjšujejo dovzetnost za okužbe in povečujejo odpornost na škodljive snovi iz okolja. Njihovo delovanje je široko in vpliva na več telesnih sistemov, vključno z endokrinim in imunskim sistemom.
Ključni adaptogeni in njihove lastnosti:
Ašvaganda (Withania somnifera): Poznana tudi kot zimska češnja ali indijski ginseng, se uvršča med eno izmed najpomembnejših ajurvedskih zelišč. Ašvaganda je majhen grm z neizrazitimi rumenimi cvetovi v obliki zvonca, ki cveti od julija do septembra. Uporablja se njena rjava koreninica, zmleta. Uporablja se jo že več stoletij in uspeva na Bližnjem vzhodu, ponekod v Afriki in na Kitajskem. Ašvaganda je znana po svojih pomirjevalnih učinkih, zmanjševanju tesnobe in izboljšanju kakovosti spanja. Pomaga tudi pri uravnoteženju kortizola, hormona stresa.
Šatavari (Asparagus Racemosus): Ta vrsta beluša uspeva na Šrilanki, v Indiji in na Himalaji, kjer je že od nekdaj nepogrešljiv del tamkajšnje tradicionalne medicine ajurvede. Šatavari je znana predvsem po svojih koristih za žensko zdravje, saj pomaga uravnavati hormonske cikluse, lajša simptome menopavze in podpira plodnost. Vendar pa njeno delovanje ni omejeno le na ženske; deluje tudi kot adaptogen, ki pomaga telesu pri obvladovanju stresa in krepi imunski sistem.
Elevterokok (Eleutherococcus senticosus): Imenovan tudi hudičev grm iz družine bršljanovk (Araliaceae), je grm, ki raste v višjih predelih na JV Sibirije. Pogosto ga napačno poimenujejo sibirski ženšen, verjetno zaradi podobnega delovanja, čeprav klinične študije kažejo, da je zdravilnost elevterokoka večja. Nenavadno ime elevterokok pomeni "prost ali osvobojen kokov". Elevterokok je znan po povečanju telesne in umske vzdržljivosti, izboljšanju koncentracije in krepitvi imunskega sistema. Učinkovit je pri premagovanju utrujenosti in izboljšanju odpornosti na fizični in psihični stres.
Koristi sibirskega ginsenga, znanega tudi kot eleuthero, za koncentracijo, zmogljivost in še več
Žen-šen ali ginseng (Panax): Prav tako spada v rod bršljanovk in je mnogo bolj poznan od elevterokoka, zato ima morda poimenovanje "elevterkokok - sibirski ženšen" tudi komercialno ozadje. Ženšen je eden najbolj znanih adaptogenov, cenjen zaradi svoje sposobnosti povečevanja energije, izboljšanja kognitivnih funkcij in krepitve imunskega sistema. Pomaga telesu pri prilagajanju na fizični in čustveni stres ter zmanjšuje občutek utrujenosti.
Sveta bazilika (Tulsi): Ni tista bazilika za na pico ali v omako za špagete, ampak nekaj mnogo boljšega. Gre za adaptogeno rastlino z drugim imenom tulsi, ki je najbolj cenjena zaradi vzpodbujanja učinkov sproščenosti, pomiritve živcev in zagotavljanja večje zbranosti. Je vsestransko zdravilna rastlina, ki jo indijska tradicionalna medicina ajurveda že tisočletja razglaša za eliksir življenja. Sveta bazilika pomaga pri zmanjševanju ravni kortizola, izboljšuje razpoloženje in krepi odpornost proti boleznim, ki so povezane s stresom.
Mumija: Starodavno sredstvo za vitalnost
Beseda mumija je grškega izvora in v dobesednem prevodu pomeni "ohranjeno ali zaščiteno telo." Druga razlaga besede pa besedi mumija pripisuje arabski izvor, saj so Arabci že pred tisočletji uporabljali zdravilo, ki so ga imenovali mum. V zgodovinskih listinah pa je najti tudi tretjo razlago izvora imena pri Egipčanih. Mumija je kot zdravilno sredstvo poznana že tisočletja. Najstarejši medicinski zapisi iz Tibeta, Indije, Mongolije in Srednje Azije jo omenjajo kot učinkovito sredstvo pri zdravljenju mnogih bolezni. Prvi, ki je sistematično opisal zdravilne učinke mumije, je bil Aristotel v 4. st. pred n. št. Mumija vsebuje več kot 60 elementov v sledovih, vitamine, beljakovine, organske kisline in druge bioaktivne spojine. Uporablja se za krepitev imunskega sistema, pospeševanje celjenja ran, izboljšanje vitalnosti in splošnega počutja.
Mačji krempelj: Moč iz amazonskega deževnega gozda
Mačji krempelj (una de gato) je tropska vzpenjalka iz džungelskega porečja Amazonke in ima ob dnu vsakega lista po dva ukrivljena trna, ki spominjata na mačja kremplja. Razrašča se v krošnje dreves in doseže višino 30 m. Mačji krempelj je poznan predvsem po svojih močnih protivnetnih in imunostimulativnih lastnostih. Uporablja se za podporo imunskemu sistemu, lajšanje bolečin v sklepih, zdravljenje prebavnih težav in kot pomoč pri celjenju ran.
Rjave alge: Skrito bogastvo morja
Rjave alge niso neuporabno sluzavo morsko rastlinje, ampak pomembno živilo z mnogo zdravstvenih koristi: razstrupljajo telo, pomagajo pri zaprtju, raku, anemiji, izgubi odvečnih kilogramov, zmanjševanju vnetij, izboljšanju imunskega sistema in kostne gostote, preprečevanju degenerativnih procesov. Zaradi težav z absorpcijo bi morale rjave alge redno uživati zlasti starejši, saj z njimi hitro pridobimo ključne hranilne snovi. Rjave alge so bogate z jodom, ki je ključen za pravilno delovanje ščitnice, ter z drugimi minerali in vitamini, ki podpirajo splošno zdravje in vitalnost.
Vreme in naše počutje
V Evropi kar tretjina ljudi trpi zaradi nenadnih vremenskih sprememb, ki so ravno v pomladnem času, pa tudi jeseni, najpogostejše. Te spremembe lahko vplivajo na naše razpoloženje, energijo in splošno počutje, kar lahko dodatno poveča občutljivost na stres.
Živica: Darilo sibirske cedre
Rusko ime živica za smolo sibirske cedre je izpeljanka iz staroslovanskega besednega korena "živ", kar pomeni življenje. Živica je znana po svojih močnih antioksidativnih in antiseptičnih lastnostih. Tradicionalno se uporablja za krepitev imunskega sistema, lajšanje dihalnih težav in kot pomoč pri celjenju ran.
Olje Altajske princese: Lepota in zdravje
Sibirsko ljudstvo je sestavilo Olje Altajske princese, ki je kombinacija kar petih olj z močnim antioksidativnim delovanjem in matičnega mlečka, ki ne le da ohranjajo mladost in lepoto, ampak tudi žensko zdravje in plodnost. Ta edinstvena formula združuje hranilne in zaščitne lastnosti naravnih olj z blagodejnimi učinki matičnega mlečka, kar jo dela idealno za ohranjanje vitalnosti in mladostnega videza.
Fitomedicina v Sloveniji: Pot do priznanja
Medtem ko v Nemčiji prodajo kar 54% fitomedicinskih izdelkov kot zdravila na zdravniški recept, ki ga pokriva zdravstveno zavarovanje, se tega v Sloveniji niti ne krije, niti ne priporoča. Še manj! V Sloveniji se beseda "zdravi", "zdravilno" in "zdravljenje" ne sme uporabljati ob pripravkih iz rastlin. Z Mario Ano Kolman smo definirali dvoumen pomen izraza fitomedicina. Gre namerja zdravljenje s pomočjo rastlin in za zdravljenje rastlin (navadno s kemičnimi preparati). Kljub temu pa vedno več ljudi v iskanju načinov zdravljenja in krepitve zdravja spreminja svoj način življenja in daje prednost naravni prehrani in tudi naravnim zdravilom. Uporaba darov narave v namen zdravljenja se je iz uradne medicine s pojavom sintetičnih zdravil umaknila v ljudsko medicino. Z razvojem znanstvenih pristopov k proučevanju farmakoloških vsebin in zdravilnega delovanja rastlin pa se rastline vračajo v uradno medicino.
Žensko zdravje in hormonsko ravnovesje
Biti ženska ni preprosto. Ne le zaradi mesečnega klica telesa, ki nas opominja na spopad hormonov, biološko uro in kar je še tega. Mnogo težje je biti ženska zaradi nenehnega prizadevanja, da bi nas sprejeli moški in širša družba. Pa vendar ženske posedujemo izjemno moč - v času nosečnosti v nas raste novo bitje. Medtem ko življenjski tempo ženskam nalaga vedno več obremenitev, njeno zdravje in lepoto odnaša čas: čas, ki ga ni, ker preobremenjena sodobna ženska enostavno ne najde več časa zase; pa tudi čas, ki beži, odnaša zdravje in lepoto, prinaša pa bolezni, izgorelost in brezvoljnost. Kako v tem "času brez časa" najti "formulo", ki bo resnično delovala in ženskam vračala in ohranjala njihovo zdravje in lepoto?
Ajurveda ponuja vpogled v to, kako lahko naravna zelišča in prilagoditve življenjskega sloga pomagajo pri ponovnem vzpostavljanju hormonskega ravnovesja. Zelišča, kot so šatavari, ašvaganda in sveti bazilika, so znana po svoji sposobnosti, da podpirajo endokrini sistem, zmanjšujejo vplive stresa na telo in pomagajo pri obvladovanju hormonskih sprememb, ki jih doživljajo ženske skozi različna življenjska obdobja.
Ko so ščitnici utrga! Ščitnica je del endokrinega sistema. Je žleza, ki proizvaja hormona tiroksin (T4) in trijodotironin (T3). Z njima sporoča vsem organom telesa, kako hitro naj poteka presnova. Večja količina teh hormonov presnovo spodbudi, zmanjšana količina pa jo upočasni. V razvitem svetu trpi za preveč delujočo ščitnico od 0,8% do 1,3% odraslega prebivalstva, še več pa za premalo delujočo - od 4% do 5%. Vzroki za premalo delujočo ščitnico so lahko različni, najpogostejši je avtoimunsko obolenje (Hashimoto). Bolezen pa je lahko tudi prirojena, posledica tumorja ali kirurškega posega na ščitnici, učinkovanja nekaterih zdravil, obsevanja itd. Skupna lastnost vseh vrst hipotiroidizma pa so upočasnjeno delovanje prebavil, slabša absorpcija hranil v celice, opešanje izločal, slabše sposobnosti dihal in krvotoka, kar botruje slabši oksigenaciji celic in upočasnjenemu transportu in izločanju toksinov. Logično je torej sklepati, da bi bolnikom s premalo delujočo ščitnico utegnila goditi predvsem živila, ki so bogata z esencialnimi hranili, so obenem lahko presnovljiva in ne ustvarjajo veliko presnovnih ostankov.
Več raziskav dokazuje, da je za premalo delujočo ščitnico v veliki meri kriva neuravnotežena črevesna biota. Zaradi nje postane črevesna stena prepustna, kar omogoči vdor vnetnih molekul v kri. Tako nastanejo avtoimunske bolezni, pri katerih imunski sistem napade naše organe. Z dobrimi črevesnimi bakterijami lahko ponovno resetiramo imunski sistem, da se avtoimunske bolezni umirijo. Vdor molekul LPS iz črevesja v kri povzroči, da se onemogoči pretvorba neaktivne oblike ščitničnega hormona T4 v aktivnega T3, da se zmanjša število receptorjev za T3 na jetrih itd. Uživanje kakovostnih probiotikov, kot je bio probiotik EM, lahko pri hipotiroidizmu precej pomaga.
Pri preveč delujoči ščitnici pa je presnova pospešena, poraba kisika večja, s tem pa je v telesu tudi več zelo strupenih kisikovih prostih radikalov. Škodo, ki jo povzročajo, lahko zmanjšamo z uživanjem močnih antioksidantov. Mednje sodi melatonin. Zdi se, da je pri preveč delujoči ščitnici koristno uživati antioksidantski prašek FHES, ki prav tako sodi med najmočnejše antioksidante.
Soproga avtorja je sredi devetdesetih let preteklega stoletja trpela zaradi preveč delujoče ščitnice (razdražljivost, nervoznost, povečana ščitnica itd.). Dobila je napotnico za operacijo ščitnice, a se zanjo ni odločila. Aprila 1998 je začela uživati po 2-3 kapsule FHES na dan. Simptomi hipertiroidnosti so postajali vse blažji. Po dveh letih in pol uživanja FHES so testi pokazali, da ščitnica deluje normalno. Nadaljevala je z uživanjem FHES.
Vloga narave pri ohranjanju vitalnosti
Človek je bil vedno, skozi tisočletja, zdravljen na različne načine. Medicina in farmacija resda nista bili razviti, zato pa je človek, tedaj neprimerno bolj vpet v naravo, poznal nekatere tehnike zdravljenja, ki niso bile le priljubljene, temveč tudi učinkovite. Ob vedno bolj natrpanih urnikih in hitrem načinu življenja se vedno več ljudi vedno pogosteje počuti utrujene. Vendar obstaja več vrst utrujenosti - od "koristne" utrujenosti, ki nas prisili, da si napolnimo baterije, pa do utrujenosti, ki je bolezenska in nas lahko priklene na posteljo.
Vedno več ljudi v iskanju načinov zdravljenja in krepitve zdravja spreminja svoj način življenja in daje prednost naravni prehrani in tudi naravnim zdravilom. Uporaba darov narave v namen zdravljenja se je iz uradne medicine s pojavom sintetičnih zdravil umaknila v ljudsko medicino. Z razvojem znanstvenih pristopov k proučevanju farmakoloških vsebin in zdravilnega delovanja rastlin pa se rastline vračajo v uradno medicino.
Znanstveniki vse bolj raziskujejo in potrjujejo blagodejne učinke rastlin, kot so ašvaganda, šatavari, elevterokok, ženšen in sveta bazilika, pri obvladovanju stresa, krepitvi imunskega sistema in ponovnem vzpostavljanju hormonskega ravnovesja. Ti naravni "adaptogeni" ponujajo holističen pristop k zdravju, ki se osredotoča na krepitev telesa in duha, da se lahko učinkoviteje spoprijema z izzivi sodobnega življenja.