Institut poskusnega dela je ključni element pri sklepanju novih pogodb o zaposlitvi, še posebej ob uveljavitvi Zakona o delovnih razmerjih-1 (ZDR-1), ki omejuje sklepanje pogodb za določen čas. Poskusno delo omogoča delodajalcu, da preveri ustreznost delavca za določeno delovno mesto, hkrati pa tudi delavcu, da oceni, ali mu delo in delovno okolje ustrezata. Vendar pa ta institut prinaša tudi specifična pravila glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jih je nujno poznati.
Namen in trajanje poskusnega dela
Poskusno delo je dogovorjen pogoj v pogodbi o zaposlitvi, s katerim se preverja vzajemna ustreznost pričakovanj med delavcem in delodajalcem. Delodajalcu omogoča, da oceni praktične sposobnosti in znanja delavca, ki presega zgolj formalne kvalifikacije, kot so izobrazba in delovne izkušnje. Hkrati pa delavec pridobi vpogled v naravo dela, delovne naloge in delovno okolje, kar mu omogoča, da se odloči, ali mu je delo všeč in ali izpolnjuje njegova pričakovanja. ZDR-1 določa, da poskusno delo lahko traja največ šest mesecev. Zakon dopušča tudi možnost podaljšanja trajanja poskusnega dela, vendar le v primeru začasne odsotnosti delavca z dela.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi med poskusnim delom
V času trajanja poskusnega dela lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi, če ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil. V tem primeru je možna redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z odpovednim rokom, ki znaša sedem dni. Namesto odpovednega roka se lahko delavec in delodajalec dogovorita tudi o ustreznem denarnem povračilu.
Pomembno je poudariti, da ZDR-1 v 125. členu taksativno našteva možne razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi med poskusnim delom. Ti vključujejo neuspešno opravljeno poskusno delo, izredno odpoved ter razloge, povezane s postopkom za prenehanje delodajalca ali prisilno poravnavo. Sodišča so dosledna v stališču, da v času poskusnega dela ni dopustna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. To izhaja iz jezikovne, sistemske in predvsem teleološke (namenske) razlage zakona. Namen poskusnega dela je namreč izključno preverjanje delavčevih sposobnosti in primernosti za delo, ne pa reševanje gospodarskih težav delodajalca.
Obrazložitev odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela
Čeprav ZDR-1 omogoča redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, ne predpisuje natančnih meril za presojo uspešnosti. Vendar pa je za zakonitost odpovedi ključno, da je ta ustrezno obrazložena. Delodajalec mora v odpovedi navesti, da delavec poskusnega dela ni opravil uspešno, in to dejstvo mora biti podprto z dejanskimi podatki, opažanji ali dokumentacijo. Nezadostuje zgolj splošna navedba neuspešnosti.
Sodni postopki pogosto razkrijejo, da neuspešnost poskusnega dela ne more temeljiti na zgolj enem samem dogodku ali napaki. Poskusno delo je namenjeno daljšemu obdobju preverjanja, zato mora biti odpoved utemeljena s celostno oceno delavčevega dela. Priporočljivo je, da delodajalec že med trajanjem poskusnega dela redno spremlja delo delavca, ga seznanja z morebitnimi pomanjkljivostmi in določi jasna merila ocenjevanja. Pisna ocena poskusnega dela, ki jo opravi mentor ali imenovana komisija, je lahko pomemben dokaz v primeru morebitnega sodnega spora.
Pravica do odpravnine
ZDR-1 uvaja pomembno novost glede pravice do odpravnine v primeru neuspešno opravljenega poskusnega dela. V 125. členu je določeno, da je delavec v teh primerih upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, skladno s 108. členom ZDR-1. Ta določa, da delavcu pripada odpravnina v višini 1/5 osnove (povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo) za vsako leto dela pri delodajalcu.
Vendar pa je pri novem zaposlovanju ključnega pomena preveriti pogoje za izplačilo odpravnine. Ob sicer šestmesečnem poskusnem delu, delavec po izteku tega obdobja še ne bo izpolnil pogoja minimalnega dela pri delodajalcu, ki znaša eno leto, kar je pogoj za pridobitev pravice do odpravnine po 108. členu ZDR-1. Zato v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela pri novem zaposlovanju, delavec praviloma ni upravičen do odpravnine. Pravica do odpravnine v tem primeru pride v poštev predvsem pri ponovnem sklepanju pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto pri istem delodajalcu, če je delavec pri njem že zaposlen daljše obdobje.
Nezakonitost podaljšanja poskusnega dela
ZDR-1 izrecno določa, da se poskusno delo lahko podaljša le v primeru začasne odsotnosti z dela. Vsako drugo podaljšanje poskusnega dela, na primer če delavec ni začasno odsoten, je nezakonito. To vključuje tudi primere, ko bi skupno trajanje poskusnega dela preseglo maksimalno dopustno trajanje za določeno delovno mesto. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki temelji na oceni tako nezakonito podaljšanega poskusnega dela, je posledično prav tako nezakonita.
Sklep
Institut poskusnega dela, čeprav na videz enostaven, zahteva skrbno upoštevanje zakonskih določb in sodne prakse. Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela so pravila razmeroma jasna: odpoved mora biti pisna, ustrezno obrazložena, odpovedni rok znaša sedem dni, delavec pa praviloma ni upravičen do odpravnine pri novem zaposlovanju. Vendar pa je ključno zavedanje, da odpoved iz poslovnega razloga v času poskusnega dela ni zakonita. V primeru dvomov glede poskusnega dela in odpovedi je vedno priporočljivo poiskati pravni nasvet ali se posvetovati s sindikalnim zaupnikom.
tags: #nosecnost #prenehanje #pogodbe #o #zaposlitvi #poskusno