Starost 35 let predstavlja prelomnico v življenju posameznika. Pogosto je to obdobje, ko imamo že izoblikovano kariero, družino in določeno mero življenjskih izkušenj. Zunanje kaže, da smo na vrhuncu moči, a prav v tem času se lahko soočamo z najpomembnejšimi notranjimi izzivi. To je čas, ko se naše življenjske vloge bistveno spremenijo, ko se soočamo z vprašanji o smislu, dosežkih in prihodnosti. Hkrati pa se s tem obdobjem povezujejo tudi določeni zakonski in socialni vidiki, ki zadevajo varnost zaposlitve in prihodnje pokojninske možnosti.
Starejši delavec in delavec pred upokojitvijo: Dve ključni kategoriji
V slovenski pravni terminologiji obstajata dve pomembni, a vsebinsko različni kategoriji, ki nudita določeno zaščito zaposlenim, ko dopolnijo določeno starost ali delovno dobo: "starejši delavec" in "delavec pred upokojitvijo". Razumevanje teh dveh konceptov je ključno za poznavanje svojih pravic in obveznosti v poznejših fazah kariere.
Kategorija starejšega delavca je po starem Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) opredeljena zgolj s starostjo. Tisti, ki je dopolnil 55 let ali več, je bil po starem zakonu že obravnavan kot starejši delavec in je bil deležen določene zaščite, predvsem pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Vendar pa je nov ZDR-1 to določbo spremenil. Po trenutno veljavni ureditvi, ne glede na dopolnjeno delovno ali pokojninsko dobo, status "starejšega delavca" po 197. členu novega ZDR-1 sedaj velja za tistega, ki ima starost 55 let ali več. Ta starostni pogoj velja enako za moške in ženske in se v prihodnjih letih ne bo zaostroval.
Glavna pravica, ki jo prinaša status starejšega delavca, je pravica do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. To je pomembna ugodnost, ki priznava potrebo po večjem počitku in regeneraciji v starejših letih.
Na drugi strani imamo kategorijo delavca pred upokojitvijo. Ta opredelitev ni na noben način povezana z definicijo starejšega delavca, ne po pogojih, ki jih mora zaposleni izpolnjevati, niti glede pravic, ki pripadajo zaposlenemu. Medtem ko se pojem starejši delavec nanaša na pravice zaposlenega med delovnim razmerjem (kot je dodaten dopust), se pravice delavca pred upokojitvijo nanašajo na zaščito zaposlenega pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Varstvo pred odpovedjo za delavce pred upokojitvijo
Varovalno funkcijo pred odpovedjo iz poslovnih razlogov, ki jo je nekoč zagotavljal status starejšega delavca, je v novem ZDR-1 nadomestila določba 114. člena, ki opredeljuje "delavce pred upokojitvijo". V to kategorijo spadajo od leta 2017, ko se je prehodno obdobje končalo, delavci in delavke, ki dopolnijo starost 58 let. Ta pogoj velja enako za moške kot za ženske.
Vendar pa sodna praksa prinaša še eno pomembno razširitev te definicije. Za opredelitev statusa delavca pred upokojitvijo po novi sodni praksi velja tudi alternativen pogoj: status ima tudi tisti delavec, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev (ne pa tudi za predčasno) manjka do 5 let pokojninske dobe, četudi še nima starosti 58 let. To pomeni, da ni potrebno izpolnjevati obeh pogojev hkrati (starost 58 let in manj kot 5 let do upokojitve). Zadostuje že izpolnjevanje enega od teh pogojev.
Takšnemu delavcu delodajalec načeloma ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga brez njegovega pisnega soglasja, dokler ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Ta določba predstavlja pomembno varnost za delavce v zadnjih letih pred upokojitvijo, saj jim zagotavlja stabilnost zaposlitve v času, ko so morda najbolj ranljivi na trgu dela.
Pisno soglasje in njegove posledice
Pri tem je pomembno vedeti, da je zaradi podanega pisnega soglasja delavca k odpovedi pogodbe o zaposlitvi "na varni strani" zgolj delodajalec. Delavec pa bo v takšnem primeru "potegnil kratko", saj ne bo upravičen do denarnega nadomestila na Zavodu RS za zaposlovanje. Razlog je v tem, da se šteje, da je s podanim soglasjem, ki ga ni bil dolžan dati, izražena njegova volja, da se odpove delovnemu razmerju. Zakon v 2. odstavku 114. člena ZDR-1 jasno določa, da varstvo pred odpovedjo ne velja, če delavec soglaša s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.
Pridobivanje podatkov o upokojitvenih pogojih
Delodajalec lahko po določbi 3. odstavka 114. člena ZDR-1 z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za starostno upokojitev delavca pridobi podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). Pri tem je nujno vedeti, da ZPIZ lahko poda le podatke o upokojitvenih pogojih, ki jih bo delavec izpolnil upoštevajoč njegovo starost in pokojninsko oziroma zavarovalno dobo. Ne more pa posredovati podatkov na račun morebitnega zniževanja upokojitvene starosti zaradi otrok, dela pred 18. letom ali služenja obveznega vojaškega roka.
Pomurski dnevnik: Delovna akcija v Hiši Sadeži družbe (07.04.2026)
Vpliv sodne prakse na denarno nadomestilo
Na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 161/2014, ki jo pri odločanju o pravici do denarnega nadomestila v zadnjem obdobju upošteva tudi Zavod RS za zaposlovanje, je relevantna tudi nedvoumno izražena volja delavca. Ta se nanaša na njegovo namero, da za izpolnitev pogojev za starostno upokojitev uveljavlja kako od osebnih okoliščin, ki jih dopušča pokojninski zakon (ZPIZ-2) za znižanje upokojitvene starosti, in ne zgolj izračun o izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev, ki si ga pridobi delodajalec na podlagi 3. odstavka 114. člena ZDR-1.
V kolikor bo imel delavec izpolnjene upokojitvene pogoje za starostno upokojitev, četudi z uveljavljanjem znižanja starostne meje na podlagi kakšne od osebnih okoliščin, v okviru zgoraj navedenega 25-mesečnega obdobja maksimalno možnega prejemanja denarnega nadomestila na Zavodu za zaposlovanje, bo delodajalčeva odpoved pogodbe o zaposlitvi v celoti utemeljena na dopustni zakonski normi iz zgoraj navedenega 114. člena ZDR-1.
Izjeme od varstva pred odpovedjo
Pomembno je razumeti, kdaj varstvo delavca pred upokojitvijo ne velja. Poleg že omenjenega pisnega soglasja k odpovedi, obstaja še en primer, ko to varstvo ne velja. Gre za situacijo, ko je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev pri delodajalcu v skladu s prvim odstavkom 91. člena ZDR-1 ali v skladu z 92. členom v primeru uvedbe postopka prenehanja delodajalca. V takšnih primerih, ko delodajalec aktivno ponuja novo, ustrezno delovno mesto, je odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko utemeljena, saj je bila delavcu ponujena nadaljnja zaposlitev.
Posledice zaposlovanja starejših delavcev
Glede na to, da zakon daje varstvo pred odpovedjo iz poslovnih razlogov "delavcu pred upokojitvijo" že v primeru, ko ima izpolnjenega enega od pogojev (bodisi starost 58 let ali da mu manjka do starostne upokojitve manj kot 5 let), je potrebno temu smiselno razlagati tudi tretji od zgoraj naštetih štirih primerov, ko varstvo pred odpovedjo ne velja. Gre namreč za primere, ko delavec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi že izpolnjuje pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po tem členu, torej starost 58 let ali če mu manjka manj kot 5 let pokojninske dobe do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev. Tudi v tem primeru namreč zadostuje že eden od pogojev.
To v praksi pomeni, da v kolikor delodajalec zaposli delavca, ki je star 57 let in mu manjka do starostne upokojitve npr. 4 leta, mu delodajalec v primeru obstoja poslovnega razloga lahko suvereno poda odpoved pogodbe o zaposlitvi, četudi v 25 mesecih prejemanja denarnega nadomestila ne bi izpolnil pogojev za starostno upokojitev. Enako velja, če bi ob zaposlitvi imel npr. delavec 50 let in bi mu manjkalo 4 leta do upokojitve. Delodajalec lahko v takšnem primeru odpove pogodbo o zaposlitvi, ne da bi pri tem kršil določbe ZDR-1 o varstvu pred odpovedjo.
Denarno nadomestilo za brezposelnost za starejše
Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) določa pogoje za uveljavljanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. V skladu s prvim odstavkom 60. člena ZUTD lahko brezposelna oseba uveljavlja denarno nadomestilo v različnem trajanju, ki je odvisno od dopolnjene zavarovalne dobe:
- Tri mesece za zavarovalno dobo od devet mesecev do pet let.
- Šest mesecev za zavarovalno dobo od pet do 15 let.
- Devet mesecev za zavarovalno dobo od 15 do 25 let.
- 12 mesecev za zavarovalno dobo nad 25 let.
- 19 mesecev za zavarovance, starejše od 50 let, in z zavarovalno dobo več kot 25 let.
- 25 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let, in z zavarovalno dobo več kot 25 let.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-E), ki je pričel veljati 27. 12. 2019, je na novo določil pogoje za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila, med drugim tudi starostni pogoj v povezavi s pogojem pridobljene zavarovalne dobe za starejše zavarovance. Po izteku zakonsko določenega prehodnega obdobja (27. 3. 2020) se uporablja spremenjena ureditev.
Po veljavni ureditvi je zavarovanec z dopolnjenimi 55 leti in več kot 25 leti zavarovalne dobe upravičen do denarnega nadomestila v trajanju 25 mesecev. Do denarnega nadomestila v trajanju 19 mesecev pa zavarovanec z dopolnjenimi 50 leti in več kot 25 leti zavarovalne dobe. Ob tem se denarno nadomestilo vsem zavarovancem, starejšim od 57 let ali s pridobljeno zavarovalno dobo vsaj 35 let, odmeri od celotne pridobljene zavarovalne dobe, ne glede na to, ali so denarno nadomestilo v preteklosti že prejemali.
Po drugi strani je najkrajše trajanje denarnega nadomestila določeno pri dveh mesecih za zavarovance, mlajše od 30 let in z zavarovalno dobo vsaj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih, oziroma tri mesece za preostale zavarovance pod pogojem dosežene zavarovalne dobe vsaj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih.
Analize kažejo, da trenutna ureditev trajanja denarnega nadomestila za delavce, ki dopolnijo 55 let starosti in vsaj 25 let zavarovalne dobe, slednje spodbuja k predčasnemu zaključku delovne aktivnosti. Republika Slovenija je na evropskem repu glede delovne aktivnosti starejših.
Ukrep 80/90/100: Krajši delovni čas pred upokojitvijo
Novela Zakona o urejanju trga dela, sprejeta letos, uvaja novo možnost dogovora o krajšem delovnem času za delavca ali delavko pred upokojitvijo, imenovan ukrep 80/90/100. Ta ukrep bo začel veljati 1. januarja 2026.
Kaj ta ukrep pomeni v praksi? Določeno je prehodno obdobje glede pogoja starosti: v letih 2026 in 2027 bo ukrep veljal za delavca ali delavko, ki tega leta dopolni starost 58 let. Nato se bo pogoj starosti vsako leto zvišal za tri mesece, dokler ne bo v letu 2035 znašal starost 60 let.
Ukrep omogoča delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s tem členom, delo 32 namesto 40 ur na teden (80 % polnega delovnega časa), pri čemer prejema plačilo v višini 90 % osnovne plače za polni delovni čas, medtem ko se mu pravice iz socialnega zavarovanja (vključno z osnovo za izračun starostne pokojnine) priznajo, kot da bi delal polni delovni čas (100 %).
Da bi se ukrep dosledno izvajal, je določena absolutna prepoved odrejanja nadurnega dela delavcu ali delavki, ki dela krajši delovni čas v skladu s tem členom.
Predlog za spremembo pogodbe o zaposlitvi lahko, tako kot v vseh ostalih primerih, podata delavec ali pa delodajalec. Na predlog delavca se mora delodajalec odzvati, dogovor o spremembi pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela s krajšim delovnim časom v skladu s 67. b členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) pa bo sklenjen le v primeru, če bosta obe stranki s tem soglašali. Pogodbeni stranki se s spremembo pogodbe dogovorita o vseh bistvenih sestavinah, ki se spreminjajo. Med drugim določita višino osnovne plače (ki je torej v višini 90 odstotkov osnovne plače za polni delovni čas), dogovorita pa se tudi o dolžini dnevnega/tedenskega delovnega časa (80 odstotkov polnega delovnega časa) in razporeditvi delovnega časa oziroma se lahko glede tega sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe ali splošne akte delodajalca.
V primeru, da bi se delavec in delodajalec pozneje dogovorila za prenehanje dela s krajšim delovnim časom, delavec oziroma delavka nadaljuje z opravljanjem dela pod pogoji, kot so bili določeni predno sta sklenila dogovor o spremembi pogodbe o zaposlitvi zaradi koriščenja ukrepa 80/90/100.
Posebni "part time" in pravice delavcev
ZDR-1 v 67. členu ureja t. i. posebni "part time". V teh primerih gre za pravico delavca, da trajno ali začasno začne delati s krajšim delovnim časom na podlagi posebnih predpisov, delodajalec pa je delavcu dolžan omogočiti takšno obliko dela. Gre torej za primere zaposlitve s krajšim delovnim časom, ki temeljijo na upravičenjih, ki jih dajejo delavcem predpisi s področja socialnih zavarovanj.
V skladu s prvim odstavkom 67. člena ZDR-1 ima delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s posebnimi predpisi, pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas. Prispevki za socialno varnost se obračunajo od osnovne plače delavca, kar v primeru ukrepa 80/90/100 predstavlja 90 odstotkov (in ne 80 odstotkov) zneska osnovne plače delavca za polni delovni čas.
Skladno z določbo 158. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O) se bo za ugotovitev pokojninske osnove plača, ki jo je delavec prejel po 67. členu ZDR-1, upoštevala v celotnem znesku.
Delavec ima pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s 67. členom tega zakona. Navedeno pomeni, da ima delavec pravico do regresa za letni dopust v celotnem obsegu (peti odstavek 131. člena v povezavi s 67. členom ZDR-1). ZDR-1 v 67. členu določa, da letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število letnega dopusta delavca pa je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Na takšen način se izenačuje dolžina dejanske odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta za delavce, ki imajo delovni čas razporejen na različno število dni v tednu, saj se letni dopust določa in izrablja v delovnih dnevih, kot dan letnega dopusta pa se šteje vsak delovni dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan. Bistveno je torej, da se mora vsakemu delavcu neodvisno od razporeditve delovnih dni v tednu zagotoviti odsotnost zaradi letnega dopusta najmanj v obsegu štirih koledarskih tednov na leto. Minimalno trajanje štirih tednov se preračuna po številu delovnih dni v delovnem tednu, ki po razporedu delovnega časa velja za posameznega delavca.
Biološka ura in pozna nosečnost
Znanstvene raziskave kažejo, da človekova telesna zmogljivost doseže vrhunec okoli 35. leta starosti, nato pa začne postopoma upadati. Raziskava, ki je skoraj pol stoletja spremljala več kot 400 naključno izbranih posameznikov, je redno merila njihovo telesno pripravljenost in mišično moč od mladostništva do poznih šestdesetih let. Rezultati kažejo, da se upad telesne zmogljivosti začne že po 35. letu, telesne sposobnosti se po tej starosti postopno slabšajo, hitrost upada pa se z leti pospešuje, pri čemer med spoloma pri hitrosti upada ni pomembnih razlik. Do 63. leta se lahko delovanje mišičnega tkiva že občutno zmanjša.
Kljub neizogibnemu vplivu staranja raziskava prinaša spodbudno sporočilo. 35 let ni konec telesne pripravljenosti, temveč točka, ko postane gibanje še pomembnejše. Redna hoja, vadba za moč, ravnotežje in vzdržljivost niso rezervirani za mlade, so naložba v zdravo in samostojno staranje.
Zanimivo pa je, da raziskave nakazujejo tudi na pozitivne učinke poznejše nosečnosti. Študija, objavljena v Journal of American Geriatrics Society, je pokazala, da imajo ženske, ki imajo otroka po 35. letu starosti, boljši spomin v srednjih letih kot tiste, ki imajo otroke mlajše. Raziskava celo nakazuje, da bi lahko pozna nosečnost varovala pred izgubo spomina v poznejšem življenju. Vzrok za boljše delovanje možganov oziroma boljši spomin naj bi tičal v porastu hormonov, ki telo preplavijo v nosečnosti, za katere je bilo ugotovljeno, da vplivajo na kemične procese v telesu in delovanje možganov. Nekateri strokovnjaki verjamejo, da te možganske spremembe zaradi rojstva otroka trajajo celo življenje. Roksana Karim, glavna avtorica študije na Univerzi v Južni Kaliforniji, je poudarila, da čeprav ni dovolj podatkov, da bi ženske na zanositev čakale do 35. leta, pa študija nakazuje na pozitiven učinek poznejše nosečnosti.
Izzivi zanositve po 35. letu
Kljub potencialnim koristim, zanositev po 35. letu starosti prinaša tudi določene izzive:
- Zmanjšana plodnost: S starostjo se število in kakovost jajčec zmanjšujeta, kar lahko oteži zanositev. Povečuje se tudi tveganje za kromosomske nepravilnosti pri plodu.
- Večje tveganje za zaplete: Ženske, ki zanosijo po 35. letu, se lahko soočajo z večjim tveganjem za zaplete v nosečnosti, kot so gestacijska sladkorna bolezen, preeklampsija in prezgodnji porod. To ne pomeni, da je pogojeno s starostjo, ampak le, da je po statističnih podatkih večja možnost, ne pa pravilo. Prav tako je večja verjetnost za spontani splav.
- Manjša plodnost partnerja: Tudi starost moškega partnerja lahko vpliva na plodnost. Kvaliteta semenčic se s starostjo zmanjšuje.
- Psihološki pritiski: Poleg fizičnih izzivov se mnogi pari soočajo tudi s psihološkimi pritiski, kot so strah pred neuspehom, tesnoba in stres.
Nasveti za povečanje možnosti za zanositev po 35. letu
- Redni pregledi pri ginekologu: Bistveni so za oceno splošnega dobrega počutja, obravnavo morebitnih težav in zagotavljanje smernic glede optimalne plodnosti.
- Zdrav življenjski slog: Vključuje vzdrževanje zdrave telesne teže, redno telesno aktivnost in uravnoteženo prehrano. Pomembna sta tudi obvladovanje ravni stresa in dajanje prednosti sprostitvi.
- Prehranska dopolnila: Uporaba prehranskih dopolnil, vključno z vitamini in minerali, kot so folna kislina, cink in omega-3 maščobne kisline, lahko potencialno poveča plodnost. Folna kislina ima ključno vlogo pri zmanjševanju verjetnosti specifičnih prirojenih okvar.
- Čustvena podpora: Izredno pomembna je, zlasti pri obvladovanju izzivov dolgotrajnih poskusov zanositve. Iskanje nasvetov pri terapevtu ali svetovalcu za plodnost lahko pomaga pri obvladovanju stresa in tesnobe.
S pravilnim pristopom, zdravim življenjskim slogom in strokovno pomočjo lahko mnoge ženske uspešno zanosijo in imajo zdrave otroke. Ključnega pomena je, da se zavedajo morebitnih izzivov in sprejmejo ustrezne ukrepe za povečanje svojih možnosti za zanositev. Nadaljnje izobraževanje, odprta komunikacija s partnerjem in strokovna podpora so ključni dejavniki, ki lahko pomagajo parom premagati izzive in doseči uspešno zanositev. Čeprav je pot do starševstva morda daljša in zahtevnejša, je z ustrezno pripravo in podporo mogoče doseči srečno in zdravo nosečnost po 35. letu starosti.