Današnja družba se sooča z vse večjim številom žensk, ki se za nosečnost odločajo v starejših letih, pogosto po dopolnjenem 35. ali celo 40. letu starosti. Medtem ko so nosečnosti globoko po 40. letu še vedno redke in zato zbudijo več pozornosti, pa nosečnice pri 40 letih niso več nekaj posebnega. Vse več žensk se odloča za materinstvo v svojih poznih reproduktivnih letih, kar prinaša s seboj vrsto specifičnih vidikov, ki jih je pomembno razumeti. Ta članek bo osvetlil izkušnje slovenskih mater, ki so svoje otroke rodile v zrelejših letih, ter strokovna mnenja o tej tematiki, pri čemer bomo izhajali iz posredovanih informacij.
Osebne zgodbe: Pogum in izkušnje mater
Slovenske matere, ki so svoje zadnje otroke rodile v petem desetletju življenja, delijo svoje zgodbe, ki ponazarjajo tako izzive kot tudi globoko zadovoljstvo, ki ga prinaša materinstvo ne glede na starost.
Andreja Žakelj iz Žirov je svojo najmlajšo hčerko Marijo rodila pri 49 letih. Z najstarejšo hčerko Katarino imata 16 let razlike. Andreja ima sicer šest otrok, a njena pot do materinstva ni bila lahka. Doživela je tri spontane splave, sin Matej pa je zaradi genetske okvare umrl še pred porodom. O svoji zadnji nosečnosti pove: »Nisva pričakovala, da bi lahko še zanosila, nisva se niti pogovarjala o tem, sprejeli smo, da ne bo več otrok. Ko pa ni bilo več menstruacije, sem mislila, da sem že v menopavzi. Potem pa sem vendarle posumila, da bi lahko bila tudi noseča … In res! Oba sva bila zelo vesela.« Kljub veselju se je pojavila skrb zaradi preeklampsije, ki jo je imela pri zadnjem porodu. Nosečnost je sicer tekla normalno, a so v 7. mesecu ugotovili, da sta se pomešali njena Rh negativna kri in Rh pozitivna kri dojenčka. V tem času sta se z možem srečala z zdravnico, ki jima je dejala, da izzivata usodo in se obnašata neodgovorno, ter ju vprašala, če ne poznata kontracepcije. Kljub takšnim komentarjem, ki jih sliši tudi danes v obliki, da sta z možem Marijina dedek in babica, ju to ne prizadene. »Ob vseh najstnikih v naši hiši sva vesela pomladitve. Marija med najstnike prinese drugo dinamiko, razelektri napetosti. Vsi jo imajo radi in jo tudi kdaj popazijo. Z možem se trudiva, da se imamo skupaj lepo in ne jamrava, kakšno breme so otroci, čeprav sva kdaj tudi utrujena,« pove Andreja. V vrtcu na govorilnih urah rada pove svoje mnenje, da bi polovici drugih mam lahko bila že mama, saj so otroci pri Žakljevih zares vrednota. »Otroci so dar, so velik blagoslov,« poudarja Andreja, ki je vedno želela imeti hišo, ki bo »pokala od življenja, in jo ima.«
Argentinska Slovenka Maria Cristina Rant pravi, da se brez njenega zadnjega otroka Matjaža, ki ga je rodila pri 45 letih, morda sploh ne bi vrnili v Slovenijo. Matjaž se je rodil v Argentini, 13 let za zadnjim otrokom v Rantovi družini; med njim in najstarejšim je 22 let razlike. Nosečnost je bila popolno presenečenje. Njeni bratje in sestre so bili zelo veseli. Peti otrok, Aleksander, pa si je oddahnil, da ga bodo ljudje končno nehali nagovarjati, da mora biti duhovnik, saj imata dva duhovnika v družini in med prijatelji, ki sta bila zadnja otroka. Nosečnost je tekla gladko, zaradi vedno višjega krvnega tlaka pa so tri tedne pred rokom opravili carski rez. Maria Cristina je skrbela le za to, kako se bo otrok počutil, ko bo imel starejše starše. A pravi: »Nisem ne prva ne zadnja, ki je rodila v tej starosti«, zato se je novega življenja veselila. Omeni, da je njena stara mama rodila pri 44 letih. Vsi so vedeli, da sta bila z možem odprta za življenje. Priporočila se je Bogu in mu zaupala.
Katarina Lajevec pove, da jo je mama rodila v zrelih letih, pri skoraj 47 letih, in da je bila peti otrok. Razlika v letih med njo in najstarejšim bratom je kar 21 let. Kljub temu Katarina nikoli ni čutila, da bi imela staro mamico. Njena mama pa je imela težave s tem, ker ji je bilo težko hoditi v šolo na roditeljske sestanke. Katarina je bila srečna, da ni bila problematičen otrok. Da je mama ne bi prepričevala v splav, je šla zelo pozno h ginekologu, a jo je vseeno nagovarjal k splavu. Že v četrti nosečnosti je njena mama poslušala pripombe, češ, kaj je mislila, celo od kristjanov. Ko pa se je Katarina napovedala kot peti otrok, in to pri teh letih, jo je mama sprejela. Oče je Katarini umrl, ko je bila stara devet let, mama pa je postala vdova pri 57 letih. Ostali bratje in sestre so bili že odrasli, zato je mami dobro delo, da je imela še Katarino. Katarina je vedno čutila, da jo imajo bratje in sestre radi. Ko je bila majhna, so živeli v isti hiši in dokler niso dobili svojih otrok, so si jo včasih kar izposodili.
Katarina je petega otroka rodila, ko je bila stara 40 let. Otroci so navijali za dojenčka ali pa hrčka, ona pa sta se z možem raje odločila za otroka. Vendar niso načrtovali, kar se je potem dogajalo. Otrok je bil rojen tri mesece prezgodaj s hudo pljučnico, strašnimi zapleti in je po zdravnikovih besedah preživel le zaradi njihovih molitev. Sedem mesecev so bili v bolnišnici in še dve leti doma na respiratorju in kisiku. Po tej izkušnji si Katarina nikakor ne bi upala odločiti še za enega otroka, a se je sam najavil pri njenih 43 letih. Nosečnost je bila brez posebnosti, otrok rojen ob roku, vendar je morala vsak dan izročati vse v Božje roke in Mariji v varstvo, da je premagovala strahove. Katarina je iskreno povedala, da je bilo prvih šest mesecev po Domnovem rojstvu tako napornih, da se zdaj ničesar več ne spomni. Danes je fant star šest let, pameten in nikoli pri miru.
Irena Končan, mama petih otrok, je pri 44 letih zahrepenela po novem življenju, kar je prepoznala kot Božji klic. Kmalu je zanosila, a se je življenje končalo že v nekaj tednih, še pred prvim rednim pregledom v nosečnosti. Podobno se je zgodilo po nekaj mesecih še enkrat. »To je bila zame nova, boleča izkušnja. Pa vendar - bitjece v meni, ki ga nisem imela niti priložnosti videti in objeti, mi je pomagalo dojeti in razumeti marsikaj. To, da je življenje nekaj več, da smo ustvarjeni za večnost, da ima vsako življenje neprecenljivo vrednost in svoj namen, četudi se ne rodi v ta svet in je hitro odrešeno. To, da je življenje dar. To, da je življenje čudež. Poleg tega sem se v tej preizkušnji še bolj zbližala z Bogom in bližnjimi. Ti so mi stali ob strani z molitvijo, besedami tolažbe in spodbude ter s sočutjem,« je zaupala Irena.
Strokovni pogled: Plodnost, tveganja in sodobna medicina
Ginekologinja Milena Igličar pojasnjuje, da je ženska plodna, dokler ima menstruacije. Vendar pa večina žensk po 40. letu kljub rednim menstruacijam teže zanosi, saj je več ciklusov brez ovulacije, poleg tega pa se pridruži še več drugih razlogov za zmanjšanje plodnosti. Z leti se veča možnost za spontani splav; po 40. letu se približno tretjina nosečnosti konča spontano, po 45. letu pa še več.
Pri zdravih ženskah nosečnost tudi po 40. letu večinoma poteka normalno, še posebej, če je ženska že prej imela nosečnosti in porode brez posebnosti. Kljub temu je pri njih nekoliko več možnosti za zaplete v nosečnosti in ob porodu. Nekoliko večja je tudi verjetnost za nosečnostno sladkorno bolezen in povišan krvni tlak v nosečnosti. Bolj rizične so nosečnosti pri starejših ženskah, ki imajo že pred nosečnostjo sladkorno bolezen, višji krvni tlak, bolezen ščitnice ali katerokoli drugo kronično bolezen. Ginekologi vsem tem priporočajo, da se pred zanositvijo posvetujejo z ustreznim specialistom.
Statistike jasno kažejo, da se s starostjo nosečnice veča možnost za genetske napake, najpogosteje Downov sindrom. Zato imajo nosečnice med 35. in 37. letom možnost ultrazvočnega pregleda nuhalne svetline na napotnico, ki je presejalni test in pove verjetnost za kromosomsko napako. Po 37. letu imajo možnost amniocenteze ali biopsije horionskih resic, ki natančno pokažejo otrokove kromosome. Ginekologinja poudarja, da imajo nosečnice možnost teh preiskav, ni pa to obvezno. Vsak par dobi informacije in se odloči svobodno. Ker je pri teh preiskavah 0,5-1,0 % možnosti za spontani splav, se danes dosti parov odloči za preiskave iz krvi nosečnice, kjer določijo kromosome otročka. Ta preiskava je 99 % zanesljiva in ni škodljiva, je pa samoplačniška in precej draga. Pari, ki so odločeni, da otroka sprejmejo, tudi če ima kromosomsko napako, se večinoma za preiskave kljub starosti ne odločijo.
Ginekologinja Milena Igličar svetuje, da žene z nosečnostjo ne čakajo predolgo, saj se z leti veča tudi možnost, da bodo pari imeli težave z zanositvijo, kar je danes pogosta težava. Tistim, ki pa jih je življenje pripeljalo do tega, da se za otroka odločajo pozno, pa svetuje: »Če so zdrave, naj se pogumno odločijo. Če pa nenačrtovano zanosijo, naj jim leta ne jemljejo poguma. Naj pa veliko pozornosti posvetijo zdravemu načinu življenja. Ob kroničnih boleznih naj se pred zanositvijo posvetujejo.«
Na spletnem forumu Dr. Pušenjak odgovarja na vprašanje Anje, ki je stara 37 let, ima 10-letno hčerko in z možem načrtujeta še enega ali dva otroka. Zanima jo osebno mnenje za zanositev pri 37 letih. Dr. Pušenjak pojasnjuje, da pred zanositvijo posebni ukrepi razen morda jemanja folne kisline niso potrebni, veljajo pa splošna priporočila o zdravem življenju, primerni prehrani in ustrezni telesni pripravljenosti. Po dopolnjenih 37 letih ob PDP presejalni test za kromosomske napake ne pripada več, pač pa pripadajo diagnostični testi (amniocenteza ali biopsija horionskih resic). Trenutno potekajo pogovori z zavarovalnico, da bi se univerzalno namesto diagnostičnih za starejše nosečnice uvedel visoko specifični presejalni test NIPT.
Na vprašanje o tem, ali je nosečnost po 35. letu tvegana in težje zanositi, dr. Pušenjak odgovarja, da se verjetnost zanositve na posamezni ciklus po 35. letu v povprečju zmanjša za približno 1/3 in znaša že manj kot 20 %, po 40. letu pade še za 1/3 in je že manj kot 15 %, po 43. letu pa upade pod 5 % na ciklus. Z leti se nabirajo tudi določene kronične bolezni; če je pri 25 letih približno 95 % žensk povsem zdravih, ima po 40. letu že četrtina žensk kakšno kronično bolezen (petkrat več). Nekoč so ženske sicer zanosile tudi pri 45 letih, a ne vse. Nekdaj so bile ženske stalno noseče in nekatere so rodile tudi 10- do 15-krat, vendar so začele rojevati pri 16 ali 17 letih in rojevale dokler so lahko zanosile. Danes to ni več tako, mnoge 40-letnice pa se še sprašujejo, ali bi res že zdaj ali bi še kakšno leto ali dve »potegnile«. Temu primerno narašča potreba po postopkih izven telesne oploditve, ker se vnaprej, ob neznanem času pri neznanih ženskah, sposobnost reprodukcije lahko drastično zmanjša že mnogo prej kot je povprečje v populaciji. Zato z reprodukcijo ne gre odlašati do roba statistične verjetnosti zanositve, ker to pogosto vodi v razočaranje.
Članek poudarja, da se povprečna starost prvič nosečih mamic z vsakim letom zvišuje. Žensk, ki so prvič noseče pri starosti 40-44 let, je kar dvakrat več kot leta 1990. Pričakovati svojega prvega otroka po 35. letu je popolnoma drugačna izkušnja, tako iz zdravstvenega, kot čustvenega in psihološkega vidika. Pogosto se starejše nosečnice pritožujejo, da se zdravniki osredotočajo le na njihovo starost in možne težave, čeprav se zavedajo tveganj. Stiska je prisotna kljub zavestni odločitvi o nosečnosti po 35. letu, saj lahko vsako odstopanje od načrtov, kot je rizična nosečnost ali prezgodnji porod, povzroči ogromno stresa. Depresija in tesnoba sta v nosečnosti pogosti in zadeneta kar 15 % nosečnic.
Ženske, starejše od 35 let, so ves čas izpostavljene mnenju, da je po 35. letu manj možnosti za zanositev. Sploh tiste, starejše od 40 let, večinoma ne uporabljajo zaščite, saj so prepričane, da ne bodo zanosile. Kljub temu, da ne gre za nezaželeno nosečnost, je lahko nepričakovana nosečnost tudi velik zalogaj. Na hitro je potrebno spremeniti življenjski slog in urediti morebitne druge manjke - stanovanje, služba, finančni plan. V takšni situaciji je priporočljivo osredotočiti se na čustveno zdravje, si vzeti čas za sproščanje in se udeležiti tečaja čuječnosti. V kolikor bi se znašli v večjih težavah, je treba zaprositi za pomoč strokovnjakov.
Veliko starejših mamic se počuti osamljenih, pa naj bo to na jogi za nosečnice, v šoli za starše ali na igrišču. V takem primeru je pomembno razčistiti pri sebi, zakaj ste se za kasnejšo nosečnost odločili, saj vam tega ni potrebno nikomur razlagati. Ker se za kasnejšo nosečnost odloča vedno več mamic, boste brez težav našli sebi primerno skupino, če ne drugje, pa v skupinah na spletu.
Kdaj naj nosečnica obvesti delodajalca o nosečnosti
Reproduktivno staranje in vpliv na plodnost
Prof. dr. Jajčnik pojasnjuje, da se jajčniki najhitreje starajo. Reproduktivno staranje pomeni, da po 35. letu starosti začne upadati reproduktivna sposobnost, kar se kaže z zmanjšanjem števila jajčnih celic in slabšanjem njihove kakovosti. Mehanizem dozorevanja in izločanja kromosomov s starostjo slabi in postane neučinkovit. Pri starosti 30 let je približno 40 % jajčnih celic kromosomsko neustreznih, v starosti 40 let je takih celic že 70-80 %, pri 44 letih pa že 90 %. Če pride do oploditve, nastane zarodek, ki včasih ima potencial razvoja, vendar pogosto pride do zgodnjih spontanih splavov. Rezultati postopkov zunajtelesne oploditve kažejo, da je pri starosti 30-33 let delež porodov po opravljenem postopku približno 35-odstoten, medtem ko je pri ženskah, starih 40 let, le 17-odstoten, pri starosti 41 let pade na 11 %, pri starosti 42 ali 43 let je delež le 7-8 %, pri starosti 44 let pade na 2 %, pri 45 letih pa je delež le še približno 1 %. S to omejitvijo se soočamo. Pari pričakujejo uspešnost zdravljenja in pogosto niso seznanjeni z omejitvami, zato so, ko jim te podatke predstavimo, dobesedno šokirani.
Doc. dr. pojasnjuje, da so že v začetku 80. let prejšnjega stoletja ginekologi uporabljali poimenovanje »stara prvorodka« za ženske, starejše od 35 let. Podatki iz slovenskega registra porodov kažejo, da se je situacija spremenila in se še vedno dokaj hitro spreminja. Rojevanje v poznem reproduktivnem obdobju predstavlja težavo, saj so najpogostejši zaplet nosečnosti spontani splav, ki je posledica naključno nastale kromosomske nepravilnosti. Pri starosti 40 let je verjetnost za spontani splav že 40-odstotna, medtem ko po 45. letu ta delež še narašča. Če je pri ženski, stari 20 let, verjetnost, da ima otroka z Downovim sindromom, približno 1 na 1000, pa je pri 40 letih ta verjetnost 1 na 67.
Pri ženskah v poznem reproduktivnem obdobju so pogostejše nosečnostni diabetes, preeklampsija, prezgodnji porodi, zastoj v rasti ploda in mrtvorojenost. Porodi pri starejših nosečnicah trajajo dlje in so potrebni višji odmerki oksitocina, kar pripisujejo staranju miometrija. Čeprav je pri starejših ženskah več carskih rezov, ni dokazano, da bi carski rez sam po sebi pomenil bistveno prednost. Kljub temu, da ima vsak izmed teh podatkov pomembno vlogo, je treba vedeti, da so vsi ti zapleti razmeroma redki in da individualno tveganje pri vsaki posamezni nosečnici ni tako veliko. Zato ne bi bilo prav, če bi ženske strašili zaradi nosečnosti v poznem reproduktivnem obdobju, vendar je treba poznati njihovo ogroženost.
Vpliv življenjskega sloga in družbenih dejavnikov
Dr. V naši ambulanti za neplodnost opažamo pravo epidemijo debelosti. Veliko parov se sooča s prekomerno prehranjenostjo ali debelostjo, kar pomembno vpliva na razvoj neplodnosti tako pri ženskah kot pri moških. Ženske z debelostjo imajo kar trikrat večje tveganje, da bodo neplodne. Razlogi za te težave so hormonska neravnovesja, inzulinska rezistenca in vpliv maščobnih celic, ki proizvajajo določene hormone. Tudi pri zunajtelesni oploditvi imajo debeli pacienti težave. Debelost je pomemben dejavnik tveganja za neplodnost, zato je priporočljivo, da se pacientke pred zanositvijo posvetujejo in po potrebi shujšajo.
Širši družbeni problem, ki vpliva na odločanje za otroke, je strukturna negotovost mladih glede preživetja, službe in stanovanj. Država bi morala prevzeti odgovornost za odgovorno kadrovsko politiko, zagotavljanje delovnih mest in kadrovskih stanovanj. Ko so bile ženske nekoč noseče pri 29 letih, so jih že obravnavali kot starejše nosečnice. Danes pri 29 letih skorajda nihče nima službe in stanovanja. Debelost je lahko tudi sindrom revščine, saj je kakovostna hrana draga. Dokler bodo mladi generacijo držali v negotovosti glede preživetja, lahko pozabimo na to, da se bodo odločali za otroke.
Prof. dr. Oto Šolman izpostavlja, da mladi ne vedo, kako zelo se zmanjša plodnost po 35. letu. V sklopu akcije Zveze študentov medicine Slovenije so predstavili grafike, ki so prikazale problem neplodnosti in upadanje plodnosti pri ženskah po 35. letu starosti. Številni anketiranci so bili šokirani, saj niso vedeli, kako zelo se zmanjša plodnost. Med razlogi, ki jih odvračajo od načrtovanja družine, so poleg stanovanjske problematike izpostavili še to, da še nimajo redne službe, saj večina do 26. ali 27. leta študira, nakar traja kar nekaj časa, da dobijo službo in si uredijo domovanje. Ugotovili so, da se premalo govori o neplodnosti žensk, pa tudi o neplodnosti pri moških, in da je prevelik poudarek na »krivdi«, ki nikakor ni le na ženski strani.
Kljub statističnim podatkom, ki kažejo na zmanjšano plodnost in povečana tveganja, mnoge ženske uspešno zanosijo in donosijo zdrave otroke tudi v starejših letih. Ključna sta informiranost in pogumen pristop k lastnemu zdravju in odločitvam.