V sodobni družbi se vse več žensk odloča za materinstvo v kasnejših letih, pogosto po dopolnjenem 38. letu starosti. Ta trend, ki ga spodbujajo različni družbeni, ekonomski in osebni dejavniki, prinaša s seboj tako izzive kot tudi edinstvene prednosti. Medtem ko medicina in tehnologija omogočata varnejše nosečnosti in porode ne glede na starost, je ključnega pomena zavedanje o specifičnih vidikih nosečnosti v napredovani starosti.
Spreminjajoča se demografija materinstva
Statistični podatki kažejo, da se povprečna starost žensk ob rojstvu otroka v Sloveniji in po svetu zvišuje. Tako kot drugod v razvitih državah po svetu tudi Slovenke rojevamo čedalje starejše. Če so bile pred tridesetimi leti prvorodke v povprečju šest let mlajše, danes statistike kažejo, da je povprečna starost ženske pri prvem porodu 29,6 leta, povprečna starost vseh mater ob rojstvu otroka pa se giblje okoli 31,1 leta. Leta 2018 je bila povprečna starost ženske pri prvem porodu 29,5 leta. V letu 2019 je znašala 31,1 leta, v letu 1989 pa 25,9 leta, kar pomeni, da se je v 30 letih zvišala za nekaj več kot pet let, kažejo podatki Statističnega urada.
Podatki iz Nacionalnega perinatalnega informacijskega sistema Slovenije (NPIS) iz leta 2012 kažejo, da po 37. letu rodi 8,6 odstotka, po 40. letu pa 2,5 odstotka žensk. Če odstotke pretvorimo v številke ob vedenju, da se letno v Sloveniji rodi okoli 20.000 otrok, lahko sklepamo, da po 37. letu v Sloveniji rodi okoli 1720 in po 40. letu 500 žensk. Strokovna literatura med napredovale nosečnice uvršča ženske po 35. letu, a se ta starostna meja v praksi postopoma pomika navzgor proti 37. letu, saj v zadnjih letih čedalje več žensk zanosi in rodi pozneje. "O napredovani starosti nosečnic tako po novem torej govorimo, ko je nosečnica starejša od 37 let," je pojasnila primarij Darija Strah, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva iz Diagnostičnega centra Strah.
Biološke spremembe in plodnost
Z biološkega vidika se sposobnost ženske za zanositev z leti postopoma zmanjšuje. Dejstvo je, da začne s starostjo upadati zmožnost zanositve. Po 35. letu starosti se verjetnost zanositve na posamezen ciklus zmanjša za približno tretjino, po 40. letu pa še dodatno upade. Ključni dejavnik je upad števila in kakovosti jajčnih celic. Po besedah primarij Darije Strah je po 40. letu starosti že občuten upad sposobnosti zanositve, kajti tedaj lahko spontano, torej brez pomoči postopkov umetne zanositve, zanosi le še nekaj odstotkov žensk.
Število genetsko normalnih jajčec drastično pada po 37. letu, še posebej po 40. letu. To pomeni večjo možnost za spontane splave in večje tveganje za nastanek genetskih nepravilnosti pri plodu, kot je na primer Downov sindrom. Doc. dr. izr. prof. dr. Jajčnik pojasnjuje, da se mehanizem dozorevanja in izločanja kromosomov s starostjo slabša in postane neučinkovit. Opažamo, da je v starosti 30 let približno 40 odstotkov jajčnih celic, ki se izločijo ali ki jih pridobimo s postopki zunajtelesne oploditve, kromosomsko neustreznih. V starosti 40 let je takšnih jajčnih celic že od 70 do 80 odstotkov, medtem ko je pri 44 letih delež teh celic že 90-odstoten. Problem je v kromosomski sestavi jajčnih celic; če pride do oploditve, nastane zarodek, ki včasih ima potencial razvoja in se lahko ugnezdi, vendar pogosto pride do zgodnjih spontanih splavov.
Rezultate postopkov zunajtelesne oploditve redno analiziramo in ugotavljamo, da je, na primer, pri starosti 30 do 33 let delež porodov po opravljenem postopku približno 35-odstotni, medtem ko je bil v nekem centru delež porodov pri ženskah, starih 40 let, 17-odstotni; pri starosti 41 let je padel na 11 odstotkov, medtem ko je bil pri starosti 42 ali 43 let delež porodov v sklopu postopka zunajtelesne oploditve le 7- do 8-odstotni. V starosti 44 let je delež porodov padel na dva odstotka, pri 45 letih pa je delež le še približno 1-odstoten.
Povečana tveganja pri starejših nosečnicah
Nosečnost v napredovani starosti spada med tvegane, čeprav nosečnost pri večini poteka normalno in je po porodu vse v redu, pravi primarij Darija Strah. Leta prinašajo določene izzive. Več je nevarnosti za splav ali večje je tveganje pojava molarne nosečnosti. Po 40. letu starosti je delež spontanega splava kar 30-odstoten, po 45. letu pa spontano splavi kar vsaka druga, je opozorila.
Več je prav tako nevarnosti za prezgodnji porod, zaplete pri porodu in nujni carski rez; pri 30-letnicah je približno 18 odstotkov carskih rezov in številka pri ženskah nad 37. let naraste na 28 odstotkov, pri starejših od 40. let pa na 32 odstotkov. Pri starejših je tudi več tveganja za pojav in razvoj kroničnih bolezni in obolenj, denimo sladkorne bolezni tipa II, povišanega krvnega pritiska, kar lahko v nosečnosti privede tudi do nevarne preeklampsije. Pogosteje imajo lahko težave s ščitnico, lahko so slabše telesno pripravljene in imajo morda prekomerno telesno težo, vse našteto pa lahko negativno vpliva na nosečnost. Obenem je večja verjetnost za kromosomske napake otroka.
Prof. dr. Jajčnik poudarja, da so pri ženskah v poznem reproduktivnem obdobju in njihovih nosečnostih strukturne nepravilnosti pri plodu pogostejše. Po drugi strani pa vemo, da je pri starejših ženskah med nosečnostjo pogostejša pojavnost gestacijskega diabetesa ali preeklampsije. Pogostejši so prezgodnji porodi, ki so lahko tudi iatrogeni; to pomeni, da zdravniki porod izzovemo zato, ker rešujemo akutni zaplet, ukrepamo zaradi akutne ogroženosti ploda ali matere. Ti porodi so povezani s posledično večjo zbolevnostjo otrok in pogostejšim zdravljenjem v bolnišnici, na oddelkih za intenzivno nego. Pogostejši je tudi zastoj v rasti, verjetno zaradi disfunkcije posteljice. Pogostejša pa je tudi mrtvorojenost; vzroki za to še niso natančno raziskani, pripisujejo pa jih žilnim spremembam, povezanim s starostjo. Kar pa se tiče poroda, podatki kažejo, da pri starejših nosečnicah porod traja dlje in da so potrebni višji odmerki oksitocina, kar se pripisuje staranju miometrija (mišičja v steni maternice) oziroma njegovi slabši krčljivosti. Čeprav je pri starejših ženskah carskih rezov več, pa ni dokazano, da bi carski rez sam po sebi pomenil bistveno prednost; vzroki zanj so lahko različni, odvisni tudi od odnosa porodničarja do starejše nosečnice in njenih strahov. Nedvomno pa ima pomembno vlogo tudi to, da se v starejših starostnih skupinah veča delež zanositev, nastalih po postopkih oploditev z biomedicinsko pomočjo, kar je povezano z vsem strahom in skrbjo za te težko pričakovane otroke, zato je odločitev za carski rez pogostejša. Vsak izmed podatkov, ki sem jih nanizala, kaže, da je pri ženski, ki zanosi in rodi v poznem reproduktivnem obdobju, nosečnost bolj zapletena, izidi pa slabši. Vedeti pa je treba, da so vsi ti zapleti razmeroma redki in da zato individualno tveganje pri vsaki posamezni nosečnici ni tako veliko. Zato ne bi bilo prav, če bi ženske strašili zaradi nosečnosti v poznem reproduktivnem obdobju - poznati pa moramo njihovo ogroženost.
Presejalni in diagnostični testi za napredovale nosečnice
A na srečo dandanes poznamo več vrst presejalnih in diagnostičnih testov, s katerimi lahko preverimo, ali je vse v redu in ali vse poteka, kot bi moralo. V Sloveniji je dobro poskrbljeno za zdravstveni nadzor nosečnic in ploda. Obvezno zavarovanje v celoti krije stroške 10 sistematičnih pregledov, dveh ultrazvokov in individualnih svetovanj. Ob morebitni rizični nosečnosti in sumih na nepravilnosti pa ginekolog seveda upravičeno lahko opravi tudi več pregledov in po potrebi napoti nosečnico na opazovanje v bolnišnico.
Prvi ultrazvočni pregled je pri zdravi nosečnici in plodu med 8. in 12. tednom nosečnosti, ko se določi predvideni datum poroda in tudi prvič oceni stopnjo ogroženosti. Pregled opravi ginekolog, ki tudi izključi oziroma potrdi večplodne nosečnosti in horionosti, nepravilnosti maternice, nepravilnosti zgodnjih oblik nosečnosti, nepravilne tvorbe v spodnjem delu trebuha, ne obsega pa pregleda nuhalne svetline. Druga ultrazvočna preiskava sledi v 20. tednu, ko se opravi morfologija ploda in se oceni plodovo rast. Pri obremenilni anamnezi oziroma kliničnem izvidu se opravi še ultrazvočni pregled v 30. do 32. tednu nosečnosti in je del kurativne obravnave. Enako velja za ultrazvočno ugotavljanje lege posteljice oziroma vstave ploda, če obstaja klinični sum za nepravilnosti. Vmes so pregledi v 24., 28., 35. in 40. tednu nosečnosti, ki jih mora opraviti izbrani ginekolog. Ostalih pet sistematičnih pregledov v 16., 32., 37., 38. in 39. tednu nosečnosti običajno opravi diplomirana babica ali za samostojno delo izobražena diplomirana medicinska sestra, lahko pa tudi ginekolog. Vsem nosečnicam tudi večkrat preverijo kri in urin, vmes opravijo presejalni test z glukozo za nosečniško sladkorno bolezen in jih po potrebi napotijo v diabetično ambulanto za nadaljnje zdravljenje.
Starejše nosečnice imajo po obveznem zdravstvenem zavarovanju tudi več možnosti pri presejalnih testih za Downov sindrom, ki se opravlja med 11. in 14. tednom nosečnosti. Nosečnice, stare med 35 in 37 let v času pričakovanega dneva poroda, imajo brezplačen presejalni test, ki je lahko merjenje nuhalne svetline ali trojni presejalni test (THT). Po 37. letu starosti v času pričakovanega dneva poroda ima nosečnica pravico do horionske biopsije horionskih resic ali amniocenteze, pri katerih pa je približno odstotek tveganja za splav in ki veljata za invazivni metodi.
Ena od možnosti je tako imenovan NIFTY test, ki ga že zelo zgodaj v nosečnosti lahko opravijo zgolj z odvzemom materine krvi. Njegova natančnost je nad 99 odstotkov za tri najpogostejše sindrome: Downov (trisomija 21), Edwardsov (trisomija 18) in Patauov (trisomija 13), z njim pa lahko odkrijejo tudi morebitne druge kromosomske nepravilnosti. Z njim torej zelo natančno odkrijejo morebitne genske nepravilnosti ploda, pa tudi hitro določijo spol. Za NIFTY test se je po nasvetu ginekologinje odločila tudi bralka, ki je bila drugič noseča pri 40 letih. "Vedela sem, da je s starostjo več možnosti za kromosomske napake ploda in da ne želim imeti amniocenteze. Nisem imela niti nuhalne niti amniocenteze, takoj sem šla na NIFTY test," je opisala. Izkazalo se je, da je vse v redu, rodila je naravno popolnoma zdravega dečka in tudi z njo je bilo vse v redu.
Non-Invasive Prenatal Testing
Prednosti pozne nosečnosti in materinstva
"Večina "starejših nosečnic" nima težav med nosečnostjo in porodom. Nekatere življenjske izkušnje in življenjska modrost, ki jo imajo v teh letih, predstavljajo prednost pri potovanju skozi nosečnost in materinstvo," piše v Gradivu za strokovnjake Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) "Priprava na porod in starševstvo - Nasveti in pogovori o dojenčku".
Kljub potencialnim tveganjem nosečnost v poznih letih prinaša tudi določene prednosti:
- Zrelost in psihična pripravljenost: Ženske, ki postanejo matere po 35. ali 40. letu, so pogosto bolj zrele, psihično pripravljene na materinstvo in imajo več življenjskih izkušenj. "Strokovnjaki po svetu in tudi pri nas vemo in opažamo, da - četudi osveščena o tveganjih poznejše zanositve - ženska pač uvidi, da njen čas rojevanja in ustvarjanja družine v poznejših letih. Mi kot strokovnjaki ji moramo stati čim bolj ob strani in ji pomagati, pa najsibo pričakuje prvorojenca ali po dolgem času drugo ali tretjerojenca. Ob dobrem vodenju in redni kontroli bo seveda lahko rodila popolnoma zdravega otroka ter bo tudi sama v redu in zdrava," je poudarila primarij Darija Strah.
- Finančna in karierna stabilnost: Pogosto so si ženske v teh letih že uredile finančno in stanovanjsko situacijo ter dosegle določene karierne cilje, kar lahko ustvari stabilnejše okolje za vzgojo otroka. Po navadi imajo "starejše" mamice višjo izobrazbo, bolj urejeno življenje, ugodnejšo finančno situacijo, uresničene karierne cilje, običajno so bolj zrele in pripravljene na družino.
- Izobraženost in osveščenost: Starejše nosečnice so pogosto bolje izobražene in bolj osveščene o pomenu zdravega življenjskega sloga, prehrane in preventive med nosečnostjo.
- Pozitivni vplivi na kognitivne sposobnosti: Nekatere raziskave nakazujejo, da imajo ženske, ki rodijo po 35. letu, lahko boljši spomin v srednjih letih in da bi lahko pozna nosečnost celo varovala pred izgubo spomina v kasnejšem življenju. Domneva se, da lahko hormonske spremembe med nosečnostjo vplivajo na kemične procese v telesu in delovanje možganov.
Priporočila pred zanositvijo in med nosečnostjo
Ključno je torej upoštevati navodila in nasvete ginekologa ter opraviti vse preglede, ki vam jih svetuje za varno in zdravo nosečnost. Leta res prinesejo določena tveganja, kar pa nikakor ne pomeni, da boste imele kot starejše nosečnice nujno zaplete.
Pred zanositvijo, še posebej po 38. letu, so poleg splošnih priporočil o zdravem življenju in primerni prehrani, ključnega pomena:
- Folna kislina: Jemanje folne kisline pred zanositvijo in v prvih tednih nosečnosti je bistveno za preprečevanje nevralne cevi pri plodu.
- Zdravniški posvet: Pred načrtovano nosečnostjo je priporočljiv posvet z ginekologom, ki lahko oceni splošno zdravstveno stanje, preveri morebitne kronične bolezni in svetuje glede morebitnih specifičnih ukrepov.
- Zdrav življenjski slog: Ohranjanje zdrave telesne teže, uravnotežena prehrana, izogibanje kajenju in alkoholu ter redna zmerna telesna aktivnost so pomembni za dobro počutje in pripravo telesa na nosečnost.
Nosečnice nad 37. letom starosti lahko pričakujejo več pregledov in ultrazvokov, če ginekolog oceni, da so potrebni.
Vloga medicine in posameznika
Medicina je v zadnjih desetletjih izjemno napredovala, kar omogoča uspešno vodenje nosečnosti in porodov tudi pri starejših ženskah. Ključno je redno obiskovanje ginekoloških pregledov, ultrazvočnih preiskav in upoštevanje navodil zdravstvenega osebja. Sama sem imela prvega otroka pri 32. letih in tretjega pri 37. letih. Če pomislim za nazaj, sem bila ravno prav stara za materinsko vlogo in ne bi rodila prej, če bi lahko prevrtela čas nazaj. Tudi več prijateljic in znank je zanosilo in rodilo pozneje, nekatere po 40. letu, in vse se je lepo izteklo. Tudi pri vas se bo po vsej verjetnosti lepo končalo. Pomembno je, da se v nosečnosti čuvate in da lepo živite, da ste tudi zmerno telesno aktivni in da vzdržujete primerno telesno težo. Res pa je tudi, da je nosečnost v starejših letih praviloma zaželena in pričakovana nosečnost je blagoslov, ki prinaša srečo in veselje.
Prijavi se na Bibine e-novičke in bodi na tekočem z aktualnimi članki o zanositvi, nosečnosti, negi in vzgoji otrok, partnerskih odnosih in idejah za prosti čas. Hvala!
Pomembno obvestilo: Informacije na spletni strani Nosecka.net niso nadomestilo za posvet z zdravnikom! Spletna stran Nosecka.net je namenjena zagotavljanju splošnih informacij, ki v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe. Kdaj je pravi čas za nosečnost, je vprašanje, povezano z zdravjem, življenjskim slogom, energijo in pogledom na življenje. Vsaka ženska, ki se zna vsaj malo poslušati, ve, kdaj je pravi čas zanjo.