Srbenje ali pruritus je neprijeten občutek, ki ga poznamo vsi. Sproži ga draženje živčnih končičev v koži in nas spodbudi k praskanju. Vzroki za srbenje so lahko zelo različni, prav tako pa se razlikuje tudi sama narava srbenja. Lahko je lokalizirano na določenem delu telesa ali pa generalizirano, torej po koži celega telesa. Prav tako ločimo kratkotrajno (akutno) in dolgotrajno (kronično) srbenje, ki je lahko blago ali celo intenzivno. Impulz, ki sproži srbenje, lahko izvira kjerkoli na poti od živčnih končičev v koži pa vse do možganov.
Med dražljive snovi, ki lahko povzročijo srbenje, sodijo UV-sevanje, starost, hormonske spremembe in še bi lahko naštevali. Kot poudarja dr. Jani Petrović, lokaliziran srbež z vidnimi spremembami kože najpogosteje izvira iz lokalnega draženja, alergijske reakcije na pike in ugrize insektov ter različnih kožnih bolezni, kot so ekcem ali luskavica. Če pa je lokaliziran srbež prisoten brez vidnih sprememb kože (izjema so spremembe, ki so posledica praskanja), je najpogostejši vzrok psihogenih dejavnikov, kot je živčno praskanje, ali pa utesnitev živčnih korenin.
Razširjen srbež z vidnimi spremembami na koži je pogosto posledica kožnih bolezni, kot sta razširjena luskavica ali atopijski dermatitis, ter okužb. V zadnjih letih je ponovno pogostejša okužba z garjami. Če pa je razširjen srbež prisoten brez kožnih sprememb (razen tistih, ki nastanejo zaradi praskanja), je najpogostejši vzrok suhost kože.
Kožne bolezni kot vzrok srbenja
Številne kožne bolezni lahko povzročijo srbenje. Med njimi izstopajo:
- Atopijski dermatitis (ekcem): To je kronična vnetna bolezen, ki izvira iz genetske predispozicije, izpostavljenosti alergenom in dražljivcem iz okolja ter večje nagnjenosti k vnetju. Zaradi okvarjene kožne pregrade je koža v osnovi suha, v primeru poslabšanja bolezni pa postane pordela, izredno srbi in se drobno lušči. Intenzivnost srbeža velikokrat moti vsakdanja opravila in spanje, kar privede do izčrpanosti in slabšanja splošnega stanja. Pogosto se pojavi že pri dojenčkih in otrocih, prizadene pa tudi odrasle. Najpogosteje je prizadeta koža pod koleni in v komolčni kotanji, okrog zapestij in po obrazu. Najpomembnejša je nega kože in izogibanje poslabševalcem, v primerih zagona dermatitisa pa je nemalokrat potreben obisk zdravnika za predpis močnejše terapije.
Luskavica (psoriaza): Gre za kronično avtoimunsko kožno bolezen, za katero so značilna vneta, luščeča in velikokrat srbeča žarišča na koži. Ob neustreznem zdravljenju se lahko močno zadebelijo. Najpogosteje se žarišča pojavijo na komolcih, kolenih, predelu križa, v lasišču in tudi nohtih. Za zdravljenje se pri blagi obliki luskavice uporabljajo lokalni pripravki, ki kožo odluščijo in pomirijo vnetje.
Norice (varičela): Norice so zelo nalezljiva virusna bolezen, ki prizadene predvsem otroke. Zanjo so značilni izpuščaji in mehurčki, ki zelo srbijo in se pojavljajo po koži telesa, vključno z lasiščem in obrazom. Praskanje lahko privede do dodatne bakterijske okužbe kože ali kasnejšega pojava brazgotin, zato je lajšanje srbeža eden najpomembnejših ukrepov.
Pasavec (herpes zoster): Pasavec je reaktivirana virusna okužba, ki jo povzroča virus Varicella zoster. Po prebolelih noricah virus pride v speče stanje v vozličih hrbtenjače, kjer lahko miruje vse življenje. V primeru hudega padca imunskega sistema se virus reaktivira s pojavom značilne bolečine, rdečine in srbečih mehurčkov po delu kože telesa, ki ga živec oživčuje.
Uši (pedikuloza): Pri ušivosti se srbež najpogosteje pojavi v predelu senc, za ušesi in v zatilju, kjer je lahko vidna tudi blaga rdečina. Najpogosteje se ušivost pojavlja pri predšolskih in šolskih otrocih, a se z direktnim dotikom in tudi preko souporabe stvari (kape, glavniki, slušalke …) hitro prenašajo in so tako zanje dovzetni tudi odrasli.
Garje (scabies): Garje povzroča majhna pršica, imenovana srbec (Sarcoptes scabiei variatio hominis). Lahko je prisotna kjerkoli na koži telesa, vendar jo najpogosteje najdemo, kjer je koža mehka in tanka (npr. med prsti rok, okrog popka, spodnji del trebuha, po moškem spolovilu). Na teh mestih opazimo majhne krastice in rdečino, pod povečavo pa lahko vidimo rovčke, kjer so prisotne garje.
Okužbe kože: Srbenje lahko spremlja različne okužbe kože, tako bakterijske, glivične, lahko tudi virusne. Na delih telesa, kjer je koža topla, vlažna in pokrita (npr. pregibi, med prsti nog, pod dojkami), so pogostejše glivične okužbe kože, na izpostavljenih mestih in na mestih pogostejših poškodb pa bakterijske okužbe kože. V primeru suma na okužbo, uporabljamo lokalne antiseptične pripravke (uničuje mikroorganizme in preprečuje njihovo razmnoževanje), ki jih lahko kupimo v lekarnah ali specializiranih trgovinah.
Drugi vzroki srbenja
Poleg kožnih bolezni obstaja še vrsta drugih dejavnikov, ki lahko povzročijo ali poslabšajo srbenje:
Suhost kože (kseroza): Najpogostejši vzrok srbenja je povsem preprost: suha koža. Ta je še posebno pogosta pri starejših, pozimi, v ogrevanih prostorih in pri ljudeh, ki uporabljajo agresivna mila ali se pogosto tuširajo z vročo vodo. Koža, ki izgublja vlago, postane občutljivejša in hitreje reagira na dražljaje. Koža se stara, povečana transepidermalna izguba vode vodi do suhe kože in zmanjšane funkcionalnosti kožne bariere. Suha koža je bolj izpostavljena srbenju in vnetju. Pri starejših osebah se zmanjša količina lipidov in vlažilnih faktorjev, funkcija bariere oslabi, upočasni se presnovni sistem v celicah. Koža tako postane suha, zato pa še bolj izpostavljena srbenju in vnetju.
Alergije: Srbenje lahko sproži alergijska reakcija na nekaj, kar ste pojedli ali česar ste se dotaknili. Alergije lahko dražijo kožo, vključno z alergijami na določeno hrano, lateks, protiglivična sredstva, izpostavljenost toploti in mrazu.
Piki insektov: Kadar vas ugrizne ali piči katera koli vrsta žuželke, lahko ta vbrizga tekočine, ki sprožijo histaminske reakcije, ki povzročajo srbenje.
Zdravila: Številna zdravila lahko povzročijo srbenje kot neželeni učinek, še posebej opioidi, statini, nekateri antibiotiki in hormonska terapija. Če opazite, da se srbečica pojavlja vzporedno z jemanjem zdravil, se z zdravnikom pogovorite o primernem doziranju ali drugih rešitvah.
Hormonske spremembe: Hormonska nihanja, kot so nosečnost ali menopavza, imajo lahko izjemno velik vpliv, med drugim tudi na pojav srbečice. Pri nosečnicah lahko srbenje na dlaneh, stopalih in predelu trupa kaže na intrahepatično holestazo nosečnosti, stanje, v katerem je funkcija jeter začasno onemogočena.
Psihološki dejavniki: Stres, anksioznost in depresija lahko znatno vplivajo na zaznavanje srbenja. Če ste podvrženi stresu, depresiji ali občutkom anksioznosti, lahko kemični potek serotonina in norepinefrina izzove srbenje kože, še posebej to velja v primerih, kadar se ob srbenju ne pojavi nikakršen zunanji pojav ali izpuščaj. Značilno je, da pri psiholoških dejavnikih srbež ponoči ni izrazit.
Bolezni notranjih organov: Dolgotrajno ali generalizirano srbenje lahko kaže tudi na bolezni notranjih organov. Pogosto se pojavlja pri boleznih jeter, še posebej ob zastajanju žolča, pri kronični ledvični bolezni, motnjah ščitnice ali pomanjkanju železa. Značilno je, da v takih primerih srbenje ni povezano s spremembami na koži. Pri nekaterih malignomih, zlasti pri limfomih, je pruritus lahko celo eden od prvih simptomov.
Nevropatski vzroki: Tovrstno srbenje je povezano s težavami živčnega sistema, kot so diabetes ali multipla skleroza. Lahko ga spremljajo pekoči občutki, tudi če na koži ni vidnih sprememb. Lahko je vzrok poškodovanega živca, ukleščenega živca ali opekline. Kadar nekdo oboleva zaradi multiple skleroze, se srbečica običajno pojavi na določenem predelu telesa, ponavadi z obeh strani.
Pitanje za ortopeda: Kako su osteoporoza i multipla skleroza povezani?
Kako si lahko pomagamo pri srbeči koži?
Kljub številnim vzrokom, ki lahko povzročijo srbenje, obstaja veliko načinov, kako si lahko pomagamo. Ključnega pomena je pravilna in dosledna nega kože.
Nežna nega kože: Za umivanje uporabljajte mila, ki kože ne izsušujejo (npr. trda mila ali najbolje sindet mila). Tuširajte se kratkotrajno z mlačno vodo. Na kožo enkrat ali večkrat dnevno nanesite kremo ali mazilo, ki vam ustreza. Vlažilni losjon za telo uporabljajte tudi večkrat dnevno, sploh v primeru, da je koža še posebej suha. Losjoni z vsebnostjo CBD-ja in konopljinega olja so idealni za kožo, ki potrebuje hitro pomiritev in intenzivno vlaženje. Na problematične predele poleg losjona nanesite še CBD konopljino mazilo za dolgotrajnejši učinek pomiritve.
Izogibanje dražljajem: Izogibajte se sprožilcem, kot so vročina, potenje, alkohol, sintetika in volna ter pomanjkanje spanja. Nosite oblačila iz naravnih materialov, kot je bombaž, in izogibajte se volni in sintetičnim materialom. Uporabljajte sredstva za pranje perila, ki kože ne dražijo ali perilo dvakrat speremo. Izogibajte se agresivnim čistilnim sredstvom, parfumom in sintetičnim materialom, ki lahko kožo še dodatno razdražijo.
Hlajenje in pomiritev: Hladna kopel ali prha lahko nudi kratkotrajno olajšanje, vendar pretirano tuširanje lahko stanje poslabša. Hladen obkladek na srbečem predelu je učinkovita metoda za hitro olajšanje srbenja. Nekatere osebe si lahko pomagajo tudi s pripravki, ki vsebujejo mentol ali lokalne anestetike, ki začasno omilijo srbenje.
Naravna sredstva: Uporabite vlažilne kreme, ki vsebujejo naravne sestavine, kot so aloe vera, karitejevo maslo ali ovsena kaša, saj pomagajo ohranjati vlago in pomiriti kožo. Pripravite si obloge iz jogurta, aloe vere, jabolčnega kisa, kamiličnega čaja. Dodajte ovseno kašo v kopel za dodatno zaščito ali uporabite aloe vero za hitrejše obnavljanje.
CBD kot pomoč: CBD kanabinoid deluje protivnetno, protimikrobno in umirja srbečico. Njegove lastnosti so se izkazale za izjemno blagodejne pri različnih kožnih stanjih. CBD konopljina nega lahko občutljivo, srbečo kožo v hipu pomiri, nahrani in zaščiti brez neželenih stranskih učinkov. CBD olje se v primeru kožnih težav svetuje jemati tudi oralno, v obliki CBD kapljic, CBD pršil in CBD konopljine smole. Na ta način podprete kožo tudi od znotraj navzven in ublažite morebitni psihološki faktor srbečice.
- Prekinjanje začaranega kroga praskanja: Čeprav je praskanje naraven odziv, to ne pomaga pri težavi. Pravzaprav lahko praskanje še bolj poškoduje vašo kožo in tako prepreči njeno celjenje. Poskusite se čim manj praskati, saj bolj kot praskate, bolj srbi. Nohte imejte kratko postrižene, da preprečite poškodbe kože.
Kdaj obiskati zdravnika?
Čeprav srbenje kože pogosto mine hitro in brez posledic, pa je v nekaterih primerih nujno obiskati zdravnika. Če srbenje traja več kot dva tedna, je zelo intenzivno ali pa vpliva na kakovost vašega spanja in vsakdanjega življenja, se posvetujte z zdravnikom. Nenadna srbečica brez vidnih znakov alergije ali draženja lahko signalizira resnejša bolezenska stanja, kot so motnje jeter, ledvic, ščitnice ali celo rakave bolezni. V primeru suma na okužbo, garje ali druge resnejše kožne bolezni je obisk pri dermatologu ali osebnem zdravniku nujen.
Pitanje za ortopeda: Kako su osteoporoza i multipla skleroza povezani?
Če imate urejeno zavarovanje, kot je Zdravnik 360, se lahko o svoji zdravstveni dilemi z zdravnikom pogovorite na daljavo. Farmacevti v lekarni lahko prav tako pomagajo prepoznati vzorce, ki nakazujejo resnejši vzrok, ali ocenijo, ali vam lahko pomagajo z ustreznimi izdelki in ukrepi.
Pomembno je najti vzrok srbeža, saj le tako lahko zagotovimo dolgoročno olajšanje in preprečimo ponavljanje novih epizod srbečice. Z ustrezno nego kože, rednim spremljanjem stanja in posvetom pri zdravniku lahko stanje srbečice obvladamo in le praskanje postane le še slab spomin.