Varnost in zdravje pri delu nista le zakonska obveznost, temveč ključni element pri zagotavljanju človekovega dostojanstva, dobrega počutja zaposlenih ter s tem tudi ekonomske učinkovitosti podjetja. V sodobnem svetu, kjer se delovna okolja hitro spreminjajo zaradi tehnološkega napredka, globalizacije in ekonomskih kriz, postaja premišljen in celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu še toliko bolj pomemben. To področje obsega pravice in obveznosti tako delodajalcev kot delavcev, s ciljem zagotoviti najvišjo možno mero zdravstvene in psihofizične varnosti glede na naravo dela.
Ocena tveganja: Temelj preventivnega ukrepanja
Bistveni element preprečevanja nezgod pri delu in poslabšanja zdravja je ocena tveganja. To je postopek, s katerim ovrednotimo tveganja za varnost in zdravje delavcev na delovnem mestu. Namen ocene tveganja je omogočiti delodajalcu, da sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev. Ocena tveganja je pisni dokument, kjer delodajalec sam ali s pomočjo varnostnega tima sistematično ovrednoti tveganja, katerim so zaposleni izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni v delovnem času. Ključni dokument k oceni tveganja je delodajalčeva pisna izjava o varnosti, v kateri se zavezuje k izvedbi ukrepov za preprečevanje nevarnosti.
Obstaja več načinov in metodologij ocenjevanja tveganja. Enostaven primer, ki ustreza večini malih in srednje velikih podjetjem, vključuje naslednje korake:
- Prepoznavanje nevarnosti in ogroženih oseb: Na delovnem mestu poiščite vse, kar bi lahko povzročilo poškodbo, in ugotovite, kateri delavci bi lahko bili izpostavljeni nevarnostim.
- Ocenjevanje in prednostno razvrščanje tveganj: Ovrednotite tveganja (resnost in verjetnost možne škode…) in jih razvrstite po pomembnosti.
- Odločitev o preventivnem ukrepu: Opredelite ustrezne ukrepe za odpravljanje ali obvladovanje tveganj.
- Ukrepanje: Opredelite načrt prednostnih preventivnih in varnostnih ukrepov in pričnite z njihovim uvajanjem.
Ocena tveganja je trajnostni proces obvladovanja tveganj. To pomeni, da jo je potrebno stalno spremljati in posodabljati - ob vsaki spremembi tehnoloških postopkov ali ob uvajanju novih tehnologij. Če se postopek ocenjevanja tveganja izvede površno ali se sploh ne izvede, je malo verjetno, da bodo preventivni ukrepi opredeljeni, in še manj verjetno, da bodo korektno izvedeni. Pozor! Delodajalec mora delavcu na njegovo zahtevo omogočiti vpogled v veljavno izjavo o varnosti z oceno tveganja.
Zakonska podlaga in obveznosti delodajalcev
Področje varnosti in zdravja pri delu je urejeno z obsežno zakonodajo, ki je del evropskega pravnega reda in sledi konvencijam Mednarodne organizacije za delo. Temeljni področni zakon je Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Ta zakon določa ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti in poškodb pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev ter ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi. V zakonodaji so zajeti tudi programi promocije zdravja na delovnem mestu, pomembna prioriteta pa je ugotavljanje poklicnih bolezni.
Vsak delodajalec mora izpolnjevati določene obveznosti v okviru zakona za zdravje in varnost pri delu. Med te obveznosti spada priprava ocene tveganja, v kateri mora med drugim opredeliti nevarnosti, ugotoviti, kdo od delavcev je lahko izpostavljen nevarnosti, ter se odločiti o tem, ali so tveganja sprejemljiva in ali je potrebno izvajati ukrepe za njihovo odpravo. Poleg tega je delodajalec obvezan izvesti usposabljanje za varno in zdravo delo ter zagotoviti preventivne zdravstvene preglede za delavce.
Usposabljanje za varno in zdravo delo
Delodajalec mora delavca za varno opravljanje dela ustrezno (in delavcu prilagojeno) usposobiti ob sklenitvi delovnega razmerja, pred razporeditvijo na drugo delovno mesto, pred uvajanjem nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu. Delavec mora zakonsko obvezno usposabljanje iz varstva pri delu oz. varnosti in zdravja pri delu opraviti ob teh ključnih trenutkih.
Vsi redno zaposleni delavci, pa tudi študenti oz. dijaki ter delavci, ki občasno izvajajo delo na primer na podlagi podjemne pogodbe, morajo opraviti usposabljanje za varstvo pri delu. Delodajalec mora določiti tudi obvezne občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo za delavce, ki delajo na delovnem mestu, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nezgode in poklicne bolezni, ali kjer so te pogostejše. Pogostost obnavljanja določi delodajalec v izjavi o varnosti z oceno tveganja, pri čemer za delovna mesta z večjo nevarnostjo rok ne sme biti daljši od dveh let.
Merjenje in nadzor delovnega okolja
Delodajalec je dolžan zagotavljati periodične preiskave delovnega okolja, kar vključuje tudi strokovne meritve toplotnih razmer in mikroklime. Te meritve so določene v izdelani oceni tveganja. Pregled in preizkus delovne opreme spada pod obveznost delodajalca, da lahko zagotovi vse ukrepe za varstvo pri delu. Pregled je potreben ob postavitvi delovne naprave, ki je priključena na energetski vir in ni ročno orodje, ob predelavah delovne opreme ter v periodičnem obdobju največ vsakih 36 mesecev, ali kot je določeno v oceni tveganja in v dokumentaciji delovne opreme.
Meritve osvetljenosti se morajo opraviti tudi ob uvedbi novega delovnega mesta, ob pritožbah delavcev ter ob zahtevah delovnega inšpektorja. Meritve hrupa je potrebno opraviti ob zamenjavi delovne opreme, spremembi delovnega okolja ter ob pritožbah delavcev in zahtevah inšpektorja. Meritve hrupa so za varstvo pri delu pomembne zato, da se delavce ne izpostavlja škodljivemu hrupnemu delovnemu okolju. Meritve prezračevanja je potrebno opraviti znotraj periodičnega obdobja, najkasneje v rokih, ki so določeni v oceni tveganja oziroma kot predpiše proizvajalec prezračevalne naprave, ter ob vgraditvi in ob nastavitvah prezračevalne naprave. Opravljamo meritve prezračevalnih naprav in klimatizacijskih sistemov, pri čemer merimo pretok zraka oz. distribucijo dovedenega in odvedenega zraka. Meritve prezračevanja opravljamo v industrijskih, storitvenih, poslovnih in bivalnih okoljih.
Osebna varovalna oprema in promocija zdravja
Osebna varovalna oprema (OVO) je vsaka oprema, ki jo delavka oziroma delavec nosi, drži ali kako drugače uporablja pri svojem delu. Njen namen je zaščita zdravja in zagotavljanje varnosti delavke oz. delavce. Raba takšne opreme je skrajen ukrep, ki nastopi šele takrat, ko tveganj za varnost in zdravje ni mogoče odpraviti s tehničnimi ali organizacijskimi ukrepi. Izdelana mora biti skladno s standardi in prilagojena ergonomskim potrebam in zdravstvenemu stanju delavke oz. delavca.
Programi promocije zdravja na delovnem mestu so pomembna prioriteta. To so sistematične ciljane aktivnosti in ukrepi, ki jih delodajalec izvaja zaradi ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev. Delodajalec mora načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu, to mora storiti v svoji listini »Izjava o varnosti« ter zanjo zagotoviti potrebna sredstva. Način izvajanja mora tudi spremljati. V času ekonomske krize, ko smo se soočeni z dodatnimi izzivi, kot so večje obremenitve zaposlenih, pomanjkanje prostega časa, stres in včasih tudi prezentizem (nekoriščenje bolniškega staleža v primeru bolezni), je promocija zdravja še toliko bolj pomembna. Tudi ustrezna prehrana delavk in delavcev med opravljanjem dela je pomembna. Slovenija ima izdelane smernice zdravega prehranjevanja v delovnih organizacijah, ki opozarjajo na pomen raznolike, uravnotežene, količinsko primerne in polnovredne hrane med delom.
Vloga delavcev in njihovih predstavnikov
Varnost in zdravje pri delu sta človekova pravica. Delavke in delavci morajo za svoje zdravje in varnost skrbeti tako, da upoštevajo delodajalčeva navodila, ustrezno uporabljajo opremo in sodelujejo z osebami, ki so pristojne za to področje. Vsakršno škodo in nevaren pojav pa so dolžni prijaviti. Delavke in delavci imajo pravico izvoliti svoje predstavnike za varnost in zdravje pri delu. Če nimajo v svojem delovnem okolju svetov delavcev ali za njihovo ustanovitev ni zakonske podlage, lahko izvolijo delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu, ki ima položaj in vlogo sveta delavcev. Delavski predstavniki morajo biti proaktivni. Dejavno naj sodelujejo pri posvetovanjih in aktivnostih, dajejo naj predloge in pobude.
Posebne skupine zaposlenih in psihosocialna tveganja
Pri zagotavljanju varnega in zdravega dela je treba biti še posebej pozoren na kategorije zaposlenih, ki so zaradi svojih značilnosti (npr. telesnih ovir, načinov življenja, življenjskih in osebnih okoliščin) potrebni posebnega ukrepanja. Poleg fizikalnih dejavnikov tveganja, kot so hrup, razsvetljava in mikroklima, se ob vse bolj izčrpavajočih delovnikih, negotovih oblikah zaposlovanja in novih tveganjih povečujejo tudi psihosocialne obremenitve delavk in delavcev. Te poslabšujejo njihovo psihofizično stanje, povečujejo ranljivost za stres, izgorelost, absentizem in prezentizem, fluktuacijo. Opredeliti bi jih bilo treba tudi v ocenah tveganja in sprejeti ustrezne ukrepe. Delodajalci so k temu zavezani, saj morajo sprejeti akt proti trpinčenju, nadlegovanju in nasilju na delovnem mestu.
Samozaposlene osebe in varnost pri delu
Tudi samozaposlene osebe morajo oceniti tveganje. Če samostojni podjetnik ne opravlja nevarnih del, usposabljanje za varstvo pri delu ni potrebno. Kljub temu pa mora s.p. v takšnem primeru pripraviti oceno tveganja, v kateri je potrebno zapisati, da na delovnem mestu ni tveganj za poškodbo na delu in poklicno bolezen. Če pa s.p. opravlja dejavnost, kjer tveganja za poškodbe in poklicne bolezni obstajajo, je potrebno opraviti tako usposabljanje za varstvo pri delu kot tudi preventivni zdravniški pregled. V oceni tveganja mora med drugim tudi določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu.
Kazni za neupoštevanje predpisov
Globe za prekrške iz varstva pri delu za delodajalce so od 2000 do 40.000 evrov. Za odgovorno osebo delodajalca pa te globe znašajo od 500 do 4.000 evrov.
Zaključek
Učinkovito zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu brez nezgod, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom, je nacionalni interes in interes delavcev ter obveza delodajalcev. Cilj je dobro organiziran in na vseh ravneh uveljavljen sistem varnosti in zdravja pri delu, ki ga dopolnjujejo programi promocije telesnega in duševnega zdravja pri delu. Radikalne spremembe delovnega okolja, kot so avtomatizacija, robotizacija in digitalizacija, zahtevajo nov premislek in drugačne pristope k zagotavljanju zdravja in varnosti pri delu. Zaradi izjemne zahtevnosti, kompleksnosti in interdisciplinarnosti področja varnosti in zdravja pri delu moramo neprestano skrbeti tudi za kar najboljšo raven strokovnih znanj in usposobljenosti strokovnih delavcev.