Slovenija, dežela s bogato kulturno dediščino in prelepimi pokrajinami, je dom mnogih zgodb. Ena izmed njih je tudi pravljična, sedma sezona najbolj zaljubljenega resničnostnega šova "Ljubezen po domače", ki je ponovno navdušila gledalce Pop TV. A za mnoge udeležence je bil šov le začetek nove poti, ne nujno konec iskanja pravega partnerja. V tej sezoni se je ponovno prepletalo iskanje ljubezni, prijateljstva in naklonjenosti, obenem pa so se akterji soočali s svojimi notranjimi boji in iskanjem notranje varnosti.
Voditeljica Tanja Postružnik Koren: Energija, narava in čebelarstvo
Tanja Postružnik Koren, simpatična voditeljica šova "Ljubezen po domače", je znana po svoji nalezljivi energiji in nasmehu. Kako ji uspeva ohranjati to pozitivnost? "V nekih drugih časih se je reklo: 'Nema odmora dok traje obnova.' Torej - življenje samo daje ritem, in ker vedno znova življenju pravim 'ja', je videti, da mi energije ne zmanjka," pojasnjuje. Ključna sta tudi dober spanec in čas, preživet v naravi. Poletna jutra najraje preživlja v naravi, obkrožena s soncem obsijanimi skalami, gozdom ali vrtom.
Poleg ljubezni do narave je Tanja tudi čebelarica. "Čebele so neverjetne! Vse je popolno, vse organizirano, vse jasno," navdušeno pove. Trenutno skrbi za štiri čebelje družine, uživa v opazovanju njihovega dela in se posladka s svojim medom. Čebelarstvo, ki ga nekateri imenujejo "poezija kmetijstva", prinaša tudi izzive, kot so nagajivo vreme in bolezni, a Tanja se z njimi spoprijema s predanostjo.
Družinska povezanost in kulinarične radosti
Srce Tanjinega sveta so njeni sinovi. "Da smo povezani, da si zaupamo, da smo drug drugemu v pomoč in veselje. Moji fantje so moji neustrašni vitezi, jaz pa sem njihova Pika Nogavička," opiše svojo družinsko dinamiko. Kuhanje je strast, ki jo deli z družino, saj so tudi njeni sinovi spretni kuharji. Od zelenjavnih juh do zapletenih sladic, vsi so hvaležni jedci.
Vrtnarjenje je še ena izmed Tanjinih ljubezni. Njihov vrt jih razveseljuje večji del leta, saj na njem uspevajo vse vrste solat, zelje, fižol, krompir, paradižnik, buče, ohrovt, kumare, rdeča pesa in še mnogo drugega. Z upoštevanjem biodinamike ali setvenega koledarja dosegajo navdušujoče rezultate tudi na majhnih površinah.
"Ljubezen po domače": Varno zavetje iskalcev ljubezni
Tanja šov "Ljubezen po domače" opiše kot "varno televizijsko zavetje za vse, ki si želijo najti ljubezen, prijateljstvo, naklonjenost ali uvid v sebe." V oddajah se prepletajo čustva, zacvetijo nove ljubezni in zgodijo se tudi manj prijetni trenutki. Voditeljica poudarja, da je empatija ključna pri soočanju s čustvenimi zgodbami tekmovalcev. "Ves čas se učimo drug od drugega, se jočemo in smejemo, v času snemanja postanemo velika družina," pove. Oddaja spreminja življenja na bolje, z vsakim človekom, ki ga spozna, pa Tanja tudi sama raste.
Ne smemo pozabiti na nepozabnega "fačuzija", ki je poskrbel za veliko smeha. Tanja poudarja, da je lepo, če smo lahko "simpatični v svoji nerodnosti".
Ljubezen po domače: Več kot le televizijski šov
"Ljubezen po domače" na Pop TV je zaznamoval Tanjino kariero bolj kot kateri koli drug medijski projekt. Oddaja je izjemno gledana, o njej se govori, piše in komentira, tudi tisti, ki pravijo, da je ne gledajo, vedo vse o dogajanju. Tanja si na televiziji želi večji medijski trg, ki bi omogočil bolj kontinuirano ustvarjanje.
Razmisleki o ljubezni in življenju
Na vprašanje, kakšen okus bi imela ljubezen, Tanja odgovori: "Ljubezen je glavna, osnovna sestavina prav vsega, kar smo, kar delamo, kar čutimo. Ljubezen ima okus po čisti izvirski vodi." Nič posebnega, a hkrati vseobsegajočega.
Snemanje "Ljubezen po domače": Dramatični izločitveni postopki in nepričakovani obrati
Sedma sezona šova "Ljubezen po domače" je prinesla napeto vzdušje na kmetijah. Na kmetiji Dejana Ponikvarja je vladalo pričakovanje pred skorajšnjim slovesom ene izmed deklet. Dejan se je moral odločiti med Tejo in Viktorijo. Kljub pohvalam obema, je s težkim srcem izločil Viktorijo, saj je ni videl na svoji kmetiji. Viktorija je presenečenje sprejela mirno in se mu zahvalila za izkušnjo. Med zlaganjem drv so odkrili pismo, ki je nakazovalo prihod nove kandidatke.
Sonja Hojnik se je posvetovala z Branetom glede izločitve kandidata. Pred Aleksandrom je priznala, da med njima ni preskočila iskrica, in mu predlagala prijateljstvo, kar je Aleksander sprejel dostojanstveno. Kmalu za tem se je na Sonjini kmetiji pojavil Ivan, ki je zamudil zaradi obiska v Črni gori. Njegov prihod je vzbudil pozornost, še posebej pri Slavku, ki se je počutil zapostavljenega.
Na Mirkojevi kmetiji je Nataša pripravila zajtrk, s čimer je pokazala svojo skrb. Vendar pa je izrazila željo po več varnosti in potrditvi njune zveze, česar Mirko še ni pripravljen dati. Mirko je na zmenek povabil Cecilijo, ki jo je pohvalil zaradi njene duhovitosti in sproščenosti, ter priznal, da mu njen karakter najbolj ustreza.
Josip Antolić se je po drami v gostilni umaknil v toplice. Kljub temu, da je bil razočaran nad ravnanjem deklet, ki niso pokazala dovolj pobude, je bil presenečen in ganjen, ko so mu skuhale močnik. To dejanje je nakazovalo spremembo v odnosu med njimi.
"Na klancu": Vrednote, tehnologija in iskanje harmonije
V ospredju maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine je letos tema "Klanec nekoč, danes, vedno?". Roman "Na klancu" Tine Vrščaj se z dogajanjem umešča v našo sedanjost in bližnjo prihodnost. Osrednji liki, Eva in Gregor, ki z dvema deklicama živita na Klancu, se spoprijemata z neusklajenostjo temeljnih vrednot. Gregor, kot edini hranilec družine, je pogosto odsoten in navdušen nad tehnologijo, medtem ko se Eva zavzema za varovanje okolja. Njihova hiša na hribu sicer omogoča prostor za skupno bivanje, a se stvari kljub temu zapletejo.
Roman Ivana Cankarja "Na klancu", napisan leta 1902, je literarni spomenik njegovi materi. Mladi dijaki iz Ekonomske šole Novo mesto so ga analizirali z današnjega vidika, pri čemer so poudarili ključne like, simbole in ideje.
Prešernova rojstna hiša: Kraj spomina in navdiha
Prešernova hiša v Vrbi na Gorenjskem, rojstni kraj dr. Franceta Prešerna, je eden najpomembnejših kulturnih spomenikov v Sloveniji. Ta tipična kmečka stavba iz 18. stoletja obiskovalcem ponuja vpogled v življenje vaške kmečke družine tistega časa. Danes deluje kot muzej in spominski prostor, kjer se obiskovalci lahko seznanijo s pesnikovim življenjem, ustvarjanjem in kulturno okoljem 19. stoletja. Med pomembnimi eksponati sta Prešernova zibelka in staro pohištvo.
Hiša je bila leta 2011 razglašena za spomenik državnega pomena. Prešeren je v svojih pesmih pogosto črpal navdih iz domače Vrbe in gorenjske pokrajine, kar se odraža v delih, kot je sonet "O Vrba" in epska pesnitev "Krst pri Savici". Prenovljena domačija, ki je vrata ponovno odprla 8. februarja 2026, deluje kot sodoben interpretacijski center, ki povezuje Prešernovo življenje s poezijo in širšim kulturnozgodovinskim kontekstom.
Izven cone udobja: Ključ do rasti in polnejšega življenja
"Življenje se začne zunaj vaše cone udobja," je modra misel, ki nas vabi k premagovanju lastnih omejitev. Cona udobja je psihološko stanje varnosti, udobja in minimalnega stresa, kjer ni tveganja, a tudi ne rasti. Ko obtičimo v coni udobja, se izogibamo novim idejam, strah nas je tveganja in sledimo isti rutini.
Za izstop iz cone udobja potrebujemo energijo in motivacijo. Ključni koraki vključujejo soočanje s strahom, spreminjanje miselnosti, vadbo zaupanja vase, načrtovanje akcijskih korakov, preizkušanje novih stvari in nenehno širjenje obzorij. Važno je najti ravnovesje, kjer tesnoba novega in neznanega ustvarja pozitivno stanje. Tudi ko dosežemo zastavljen cilj, je pomembno, da še naprej premikamo meje in iščemo nove izzive.
Travma in njeno zdravljenje: Pot do notranje celovitosti
Travma je čustveni odziv na grozen dogodek, ki lahko pusti dolgotrajne posledice, kot sta posttravmatska stresna motnja (PTSD) ali kompleksna posttravmatska stresna motnja (C-PTSD). Zdravljenje travme je dolgotrajen proces, ki zahteva razumevanje delovanja živčevja in obvladovanje čustvene disregulacije.
Ključnega pomena je samoregulacija - sposobnost premikanja živčnega sistema v smeri mirnosti in varnosti. To vključuje vaje, kot so sproščanje mišic, širokokotni pogled, orientacija v prostoru, objemi, počasno dihanje in iskanje varnih elementov v okolju. Pomembno je, da se s travmo soočamo postopoma, s tehnikama titracije (delo po malem) in pendulacije (prehajanje med travmo in nevtralnim stanjem).
Terapija ni namenjena izrezovanju travme, temveč preusmerjanju notranjih poti v možganih, da se naučijo teči po novih, bolj zdravih strugah. Ko obvladamo samoregulacijske veščine, lahko s travmo delamo na način, ki ne vodi v ponovno preplavitev z negativnimi občutki, temveč vodi k postopnemu okrevanju in notranji celovitosti.
Lovaštvo in upravljanje z divjadjo: Izzivi in odgovornosti
Lovska zveza Slovenije (LZS) se sooča z različnimi izzivi pri upravljanju z divjadjo in ohranjanju naravnega ravnovesja. Nenatančne informacije o upravljanju z alpskim kozorogom in neupoštevanje LZS pri oblikovanju zakonskih predlogov so le nekateri izmed problemov.
Afriška prašičja kuga in biovarnostni ukrepi
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in LZS sta upravljavce lovišč ponovno pozvala k doslednemu izvajanju preventivnih ukrepov za preprečevanje vnosa in širjenja afriške prašičje kuge (APK). Ta bolezen, čeprav ni nevarna za ljudi, povzroča ogromno gospodarsko in okoljsko škodo. Poudarjena je vloga človeka pri širjenju bolezni in pomen biovarnostnih ukrepov.
Konflikti z medvedi in varnost v naravi
Povečano število medvedov v Sloveniji vodi v konflikte z ljudmi. LZS opozarja na nevarnost, ki jo predstavljajo medvedi, in poziva k spoštovanju navodil ter previdnosti pri gibanju v naravi. Poudarjena je potreba po uravnoteženem upravljanju z divjadjo, ki upošteva tako interese ljudi kot ohranjanje naravnega ravnovesja.
Zakonodaja in sodelovanje
LZS izraža nezadovoljstvo nad pomanjkanjem sodelovanja pri oblikovanju zakonov, ki zadevajo lovstvo. Poudarja pomen upoštevanja stališč lovske organizacije pri pripravi zakonskih predlogov.
Zemljišča lovskih družin in status območnih zvez
Problematičen je status zemljišč v lasti lovskih družin, ki jih Sklad kmetijskih zemljišč podržavlja. LZS se zavzema za ureditev lastninjenja zemljišč in poudarja pomen statusa območnih zvez lovskih družin, ki opravljajo nepogrešljive naloge v sistemu.
Škoda po divjadi in razvoj kinologije
Velika pomanjkljivost veljavnega zakona je neustrezna ureditev škod po divjadi. Medtem ko je materialna odgovornost lovskih družin neomejena, je država svojo odgovornost učinkovito omejila. LZS se zavzema tudi za razvoj lovske kinologije in natančnejšo opredelitev nalog.
Vpliv šakala na srnjad in rešitve
Šakal predstavlja vse večjo grožnjo populaciji srnjadi. Lovci ugotavljajo, da večje število šakalov sovpada z manjšo številčnostjo srnjadi. Predlagajo se rešitve, kot so nabava brezpilotnih letalnikov s termalnimi kamerami za pregledovanje travnikov pred košnjo.
Ljubezen in iskanje sreče po koncu šova
Več udeležencev šova "Ljubezen po domače" je po koncu snemanja našlo srečo v ljubezni. Nina Radi je srečno zaljubljena in v fazi spoznavanja z novim partnerjem. Suzana Korošak je v srečni zvezi, kjer se počuti sprejeta točno takšna, kot je. Tudi Teja Krašna je v zvezi z Žanom, s katerim se pogosto pojavlja na družbenih omrežjih. Te zgodbe potrjujejo, da se včasih prava ljubezen rodi šele po koncu televizijske zgodbe.
Ljubezen po domače | Peter Benedik
Digitalna zasvojenost in iskanje ravnovesja
Nekoč radoveden, odprt in družaben mladenič je zaradi pretirane uporabe telefona in računalnika izgubil nadzor nad svojim življenjem. Postal je depresiven in odtujen, kar je opazila njegova mama. S pomočjo sestre je poiskal strokovno pomoč in bil diagnosticiran z depresijo in simptomi digitalne zasvojenosti. Njegova družina mu je nudila brezpogojno podporo, kar mu je pomagalo na poti do okrevanja. Ta izkušnja poudarja pomen iskanja ravnovesja med digitalnim in resničnim svetom ter pomen družinske podpore pri soočanju z duševnimi težavami.
Varnost v sovraštvu: Paradoks sodobnega sveta
Pojem "varnost v sovraštvu" na prvi pogled deluje paradoksalno. Vendar pa se v sodobnem svetu vse pogosteje srečujemo s situacijami, ko ljudje v sovražnih ali agresivnih skupinah najdejo občutek pripadnosti in varnosti. To je lahko posledica občutka nemoči, marginalizacije ali iskanja identitete. Tovrstne skupine pogosto ponujajo enostavne odgovore na kompleksna vprašanja in ustvarjajo občutek "mi proti njim", kar lahko posamezniku daje občutek moči in varnosti. Vendar pa je tovrstna varnost iluzorna in na dolgi rok vodi v nadaljnjo izolacijo in ne razumevanje. Iskanje prave varnosti leži v empatiji, spoštovanju drugačnosti in gradnji mostov med različnimi skupinami.