Februar 2022 - Predstavljajte si, da bi lahko obudili svoje prednike, ki so naš svet zapustili pred nekaj desetletji. Kaj bi porekli ob pogledu na današnje otroke, oklepljene s čeladami, ščitniki in rokavicami, ki s kolesi ali rolerji spominjajo na čudovita bitja z drugega planeta? Bi jim lahko pojasnili, da vaš osemletnik zaradi varnosti ne more sam do šole in nazaj? Bi vaši prababici lahko dopovedali, da se s cepivi borimo proti prehladu, gripi ali driski? Verjetno bi bila prepričana, da je priča koncu sveta. Pred petdesetimi leti bi bilo skorajda nemogoče vsiliti karkoli od tega, kar danes smatramo za normalno. Oblast, ki bi to poskusila, bi naletela na močan odpor. Ne zato, ker bi bili ljudje takrat bolj pogumni, temveč zato, ker je za kaj takega potrebna transformacija posameznika v "zombija" - nekoga, ki ne prepoznava resničnih nevarnosti in slepo verjame medijskim statistikam ter črni kroniki, ki ga prepričujejo, da nevarnost preži na vsakem koraku.
Osvoboditev iz primeža terorja v imenu varnosti
Pot iz primeža pretirane skrbi za varnost ne bo tlakovana z orožjem, demonstracijami ali volitvami. Resnična svoboda se rodi v nas samih, ko si dovolimo izkusiti resnično življenje in sami spoznamo, kaj je v resnici nevarno in v kakšni meri. Želja po tem, da bi naši otroci shodili brez padcev, je paradoksalno ustvarila generacije z razvojnimi težavami, vključno z učnimi težavami, motnjami govora in avtističnim spektrom. Spregledali smo ključno dejstvo: čelni možganski reženj se razvija le, ko je glava izven ravnovesja, ko otrok pleza, pada in se kotaliti. Švedski znanstveniki so prav na podlagi nenavadno nizkega števila poškodb pri otrocih ugotovili, da je njihov šolski sistem pretirano zaščitniški.
Zakaj ptice ne nosijo s seboj denarja in ne zaklepajo svojih gnezd? Preprosto odletijo na drugi konec sveta, prepričane, da bodo na poti našle dovolj hrane in vode. Občutek revščine in negotovosti pogosto izhaja iz nezmožnosti prepoznati in izkusiti obilje. Če bi nas jutri doletela nova lakota, bi veliko ljudi zaman iskalo hrano, ker je ne bi znali prepoznati. Povprečen človek se počuti izgubljenega, ker je ločen od sebe, od soljudi in od občutenja stvarstva. Šele ko se povežemo s seboj, med seboj in z vsem, kar nas obdaja, se končno počutimo doma. To je tisto pravo, neprecenljivo zaupanje v življenje, ki ga nihče ne more vzeti, ne pa minljiv in plačan nadomestek.
"Zaupajmo stroki!" - Mantra 21. stoletja pod drobnogledom
"Zaupajmo stroki!" je postala mantra sodobnega časa. Stroka bi lahko rešila marsikateri problem, vendar le, če bi ji kapital to dopustil. Da lahko ocenimo ponujene rešitve, moramo imeti stik s seboj in z življenjem. Največjo nevarnost predstavlja nezmožnost oceniti, kaj je v resnici nevarno. Zapletena globalna situacija je težko strnljiva v nekaj besedah. Samooklicana elita si je med kovidno krizo podvojila premoženje, njena nova moč pa jo žene naprej, medtem ko vlak, ki večino potnikov pelje v prepad, pospešuje. Zakaj ne bi uničili še več podjetij? Zakaj ne bi zaradi "kovid-krize" podražili še več blaga? Zakaj ne bi omejili še več pravic - seveda v imenu varnosti? Zakaj ne bi za varnost zahtevali še večje plačilo, še večjo ubogljivost?
Tudi molk naših medijev glede napetih odnosov med ZDA, Natom in Rusijo je nadvse pomenljiv. Vsak dan uro poslušamo o nevarnostih virusa, ki postaja vse manj problematičen, medtem ko položaj, ki lahko jutri eskalira v tretjo svetovno vojno, prejema le marginalno pozornost. Kar nam predstavljajo kot nevarnosti, je zanemarljivo v primerjavi z manj oznanjenimi, a vse bolj prisotnimi grožnjami. Decembra je Državni svet RS sklical posvet o prehranski varnosti, kjer so obravnavali tudi predlog vpisa pravice do prehranske varnosti v ustavo. Nevladniki, ki smo sodelovali, smo govorili predvsem sami sebi, saj so "pomembnejši" udeleženci posvet razumeli zgolj kot priložnost za kratko predstavitev svojih stališč, nato pa so zaradi "neodložljivih obveznosti" takoj odšli.
Varnost v prometu: Sožitje, zaupanje in odgovornost vseh generacij
Želite sami poskrbeti za svojo varnost in zdravje z vlaganjem v lastno znanje? V prometu smo vsi enaki, prometna varnost ne pozna starostnih razlik. Kot udeleženci prometa smo vsi soodgovorni za lastno varnost in varnost drugih; odgovornost in ogroženost se spreminjata glede na situacijo. Sožitje in zaupanje sta ključna, še posebej v prometu. Kljub javnemu mnenju starejši niso glavni povzročitelji nesreč. Po podatkih policije so bili leta 2022 starejši od 65 let v Sloveniji odgovorni za manj kot sedmino od skupno več kot 18.000 prometnih nesreč.
Pri prometni varnosti ima človek najpomembnejšo vlogo, saj sodeluje kot voznik, kolesar, pešec ali uporabnik električnega skiroja. Potrebno je spodbujanje varovalnih preventivnih dejavnikov, ki omogočajo ali izboljšujejo varno udeležbo v prometu. Namen preventivnih akcij ni izključevanje, temveč varno vključevanje in razvoj trajnih intervencij. Odzivanje v prometu je odvisno od sposobnosti, znanja in izkušenj. Sposobnosti, kot so zaznavanje, gibanje in mišljenje, morajo delovati usklajeno, da ostanemo varni. S starostjo te sposobnosti upadajo, medtem ko imajo starejši običajno na pretek izkušenj. Premišljenost in previdnost sta lastnosti, ki sta pogosto povezani s starostjo in na različne načine nadomestita pomanjkljivosti zaradi izgube sposobnosti.
Znanje kot ključ do izboljšanja varnosti starejših voznikov
Znanje je področje, na katerega lahko najbolj vplivamo. Populacija starejših voznikov se veča. Vozniški izpit je za mnoge sredstvo za ohranjanje neodvisnosti in vir samospoštovanja. Po podatkih Agencije za varnost v prometu je dobra četrtina (360.000) voznikov starejših od 61 let, in ta številka še narašča. Kot vozniki so starejši običajno previdnejši, kar se kaže v počasnejši, defenzivni vožnji. Upad sposobnosti pogosto nadomestijo z izkušnjami. Vozijo krajše razdalje, po stranskih poteh in na znanih relacijah, zato redko naletijo na novosti. Rade imajo križišča s semaforji, kjer je prometni režim jasen. Pri starejših voznikih je največ potenciala za izboljšave na področju znanja. Izkušnje pogosto pomenijo več kot 40 let vožnje, vmes pa znanja niso posodabljali. V tem času so se spremenila pravila, infrastruktura, prometni znaki in tudi notranjost vozil. Za varnost je nujno sodobno znanje.
Kolesarjenje in hoja: Ključ do neodvisnosti in dobrega počutja
Kolesarjenje je izvrstna vadba za telo in duha. Redno kolesarjenje krepi mišice, izboljšuje vzdržljivost in pretok krvi, ter ohranja ali izboljšuje pomnjenje, načrtovanje in sklepanje. Prednost kolesarjenja je tudi minimalna obremenitev sklepov, ki se sicer obrabljajo pri hoji, omogoča pa tudi optimalno prilagajanje sposobnostim. Preden se podate na kolo, realno ocenite svoje sposobnosti. Če ste utrujeni ali se ne počutite najbolje, ne sedite na kolo. Tudi ko se dobro počutite, ni priporočljivo začeti z največjimi napori. Za ljubitelje izzivov in daljših razdalj ali vožnje v hrib je električno kolo lahko velika pomoč. Raziskave kažejo, da vozniki električnih koles kolesarijo več, dlje v starost in poročajo o več pozitivnih učinkih. Ne pozabite na vodo.
Hoja je značilna predvsem za urbano okolje. Vsakodnevna hoja podaljšuje neodvisnost in zavira nastanek različnih bolezni. Starejši v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami največ prehodijo. Nekaj tega je nuja, a veliko ljudi dejansko radi hodijo. Hoja vpliva na kondicijo, dobro počutje in pogosto poteka v družbi. S starostjo hoja pridobiva na pomenu, tako iz zdravstvenih razlogov kot iz vidika trajnostne mobilnosti.
Pozabite na dolge sprehode | To spremeni vse za starejše odrasle
Tudi pri pešcih prihaja do povečanja nesreč zaradi nezavedanja lastnih sprememb, upočasnjenosti, slabšega vida in sluha. Zavedanje sprememb v psihofizičnih sposobnostih je lahko dolgotrajen proces. Starejši pešci se pogosto ne zaznavajo kot slabše opremljeni za promet. V starosti je težje pešačiti, zato je pomemben koncept hodljivosti - ključni del načrtovanja mest in značilnost staranju prijaznega urbanega okolja. Občine čedalje več vlagajo v izboljšanje infrastrukture za pešce, saj je to pomemben vidik prometa. Občine lahko veliko naredijo na področju infrastrukturnih vlaganj že s samim vzdrževanjem in upravljanjem. Spodbujati je treba uporabo javnih prevoznih sredstev, še posebej izven mest, kjer je ponudba omejena in taksijev ni.
Projekt "SOŽITJE ZA VEČJO VARNOST V CESTNEM PROMETU"
Da bi se starejši vozniki in voznice na naših cestah čim dlje počutili varne in ostali mobilni, so na Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa v sodelovanju z Generalno policijsko upravo, DARS-om, Zvezo društev upokojencev Slovenije, Rdečim križem Slovenije in drugimi, pripravili projekt »SOŽITJE ZA VEČJO VARNOST V CESTNEM PROMETU«. Organizirajo brezplačne preventivne delavnice in usposabljanja po vsej Sloveniji, v okviru katerih izvajajo tudi svetovalne vožnje. Verjetno bi vsi raje ugotavljali zmanjšanje določenih sposobnosti v kontroliranem okolju, kot pa sami na cesti, ko je to lahko že prepozno. V ta namen so na voljo plačljivi tečaji varne vožnje, ki jih nekatere zavarovalnice sicer krijejo.
Staranje, odgovornost in pomoč bližnjih
Staranje je proces poln sprememb. Pomembna je samokritičnost glede svojih sposobnosti in zdravstvenega stanja. Če so sposobnosti zmanjšane, še ne pomeni, da so v celoti izgubljene. V začetnih fazah izgubo sposobnosti opazijo le starejši sami, a redki si to priznajo in se sprijaznijo z alternativami. Sprejemanje telesnih in duševnih sprememb je odvisno od osebnosti in okolja. Pomembna je odgovornost do sebe in drugih. Ker se starejši pogosto ne zavedajo upada sposobnosti, je tu ključna vloga prijateljev in svojcev. Svojci spremembe v sposobnostih pogosto opazijo, a iz različnih razlogov načnejo pogovor na to temo šele takrat, ko jih začne resno skrbeti. Če nekdo prekomerno pije, bi mu večina odsvetovala vožnjo z avtomobilom ali kolesom (morda celo hojo). Zakaj bi torej ostali tiho, če opazite, da nekdo ni več varen udeleženec prometa? Pravice so pomembne, a le ob primernih sposobnostih. Zato pazite nase, na druge družinske člane in ostale. Nihče ne zmore vsega sam.
Novela zakona o orožju: Odločni ukrepi za višjo raven varnosti
Slovenija že dolgo sodi med najvarnejše države na svetu. To ni samoumevno in ni dano enkrat za vselej. V zadnjem letu smo na tem področju naredili pomemben korak. Spremembe zakonodaje so okrepile zaščito žrtev nasilja, policiji omogočile hitrejše in učinkovitejše ukrepanje ter poslale jasno sporočilo, da kršitve ne ostanejo brez posledic.
Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, v javnosti znan kot »Šutarjev zakon«, je bil sprejet z mislijo na realne situacije, s katerimi se soočajo policisti in skupnosti. Namen zakona je preprost in konkreten, kar se je pokazalo tudi v praksi. Med božično-novoletnimi prazniki so policisti v Novem mestu že uporabili nova pooblastila. V silvestrski noči so ob zaznavi streljanja v naselju Brezje ukrepali takoj. Zaseženi sta bili pištoli, več nabojev in strelivo, osumljenemu je bila odvzeta prostost. V isti noči so policisti na drugi lokaciji zavarovali tudi avtomatsko puško. Učinki takšnega delovanja so bili hitro vidni. V primerjavi s preteklimi leti je bilo zaznanih manj prijav nevarnih ravnanj, povezanih z uporabo orožja.
Pomemben del zakona je tudi možnost prostovoljne izročitve nelegalnega orožja in streliva. Ukrep se je v praksi izkazal za učinkovitega in dobro sprejetega. Iz obtoka je bilo umaknjenih 128 pištol, šest plinskih pištol, 51 različnih pušk, 18.676 nabojev, 70 bomb oziroma min, ena plinska bomba, eksploziv, vžigalne vrvice ter drugi nevarni predmeti in deli orožja.
Državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle poudarja, da so številke jasen pokazatelj doseženega cilja. "Cilj novele zakona o orožju je bil zagotoviti višjo stopnjo varnosti v Sloveniji in v največji možni meri zmanjšati kriminaliteto, povezano z orožjem. Glede na število izročenega orožja lahko rečemo, da je bila ta možnost dobro sprejeta," je povedala ob obravnavi informacije na vladi. Prostovoljna izročitev nelegalnega orožja je bila možna do konca januarja. Postopek je bil jasen in varen: izročitev se predhodno najavi policiji, ki orožje prevzame pri imetniku in o tem izda potrdilo. Šutarjev zakon kaže, da se lahko z odločnimi, premišljenimi ukrepi ohranja visoka raven varnosti. Varnost se ne gradi z besedami, temveč z dejanji.
Slovenska vojska: Ključni steber nacionalne varnosti
Kako pomembna je varnost, se zavemo šele, ko jo izgubimo. Vsi podsistemi družbe lahko delujejo le, če je vzpostavljena varnost. Prav zato Slovenske vojske ne smemo pustiti propadati. Najbolj očiten pokazatelj nazadovanja je upad sredstev za investicije od leta 2010 do 2015 in posledično vsakoletna negativna ocena Slovenske vojske. To popravljamo tudi s sprejetim Zakonom o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko 2021-2026, s katerim zagotavljamo najnujnejšo modernizacijo in varnost doma in po svetu, obenem pa uresničujemo tudi ključne ustavne prvine Republike Slovenije.
Na prometno varnost vpliva več dejavnikov, poglavitni pa so udeleženci v cestnem prometu, cestna infrastruktura, motorno vozilo in prometno okolje. Pri vseh teh dejavnikih ima človek najpomembnejšo vlogo, saj se v prometu pojavlja kot pešec in kolesar, je kot voznik v vlogi uporabnika motornega vozila in cest, ter na nazadnje, kot načrtovalec pri načrtovanju in izgradnji prometne infrastrukture. Varnost starejših, kot posebej ranljive skupine udeležencev v prometu, se dotika tako vloge pešcev in kolesarjev kot tudi starejših voznikov motornih vozil. Ključne vsebine, ki naj bi v to rubriko sodile, pa vas bodo zlasti seznanjale s pravili varnega pešačenja in kolesarjenja, specifičnimi dejstvi s katerimi se starejši udeleženci srečujemo v prometu, kako zagotoviti, da bomo čim dlje vozniki motornih vozil, alkohol in psihoaktivne substance.