Norice, znane tudi kot vodene koze, so izjemno nalezljiva virusna bolezen, ki se pojavlja po vsem svetu. Čeprav jih večina ljudi preboli v otroštvu, lahko prizadenejo osebe vseh starosti. Povzročitelj noric je virus varicella zoster (VZV), ki spada v družino herpes virusov. Ta virus ob prvi okužbi povzroči norice, lahko pa kasneje v življenju ponovno oživi in povzroči pasavec (herpes zoster).
Povzročitelj in prenos virusa
Virus varicella zoster (VZV) je DNA virus, ki je edini človeški gostitelj. Okužba se prenaša predvsem s kužnimi kapljicami po zraku, ki nastanejo pri kašljanju ali kihanju okužene osebe, ter z neposrednim stikom s tekočino iz mehurčkov na koži ali sluznicah bolnika. Možen je tudi posredni prenos preko sveže onesnaženih predmetov z izločki dihal ali kožnih sprememb bolnika. Okužba se lahko prenese tudi z okužene matere na plod med nosečnostjo.
Inkubacijska doba in dovzetnost
Inkubacijska doba, čas od okužbe do prvih znakov bolezni, traja običajno med 10 in 21 dnevi, v povprečju 14 do 16 dni. Pri osebah z okrnjeno imunostjo ali tistih, ki so prejeli specifična protitelesa, je lahko inkubacijska doba daljša, do 28 dni. Večina ljudi norice preboli v otroštvu in si ustvari doživljenjsko imunost. Vendar pa virus ostane v živčevju v latentnem stanju in se lahko kasneje reaktivira ter povzroči pasavec. Kdor noric ni prebolel ali ni cepljen, lahko zboli v katerikoli starosti.
Znaki in potek bolezni
Norice so pri sicer zdravih otrocih praviloma lahka bolezen, ki jo prepoznamo po značilnem srbečem mehurčkastem izpuščaju. Ta se običajno najprej pojavi na trupu in glavi, nato pa se postopoma razširi po celem telesu. Izpuščaj se pojavlja v zagonih na 1 do 2 dni. Lahko se pojavi tudi na sluznicah, spolovilu in v predelu očesne veznice. Bolezen običajno traja med 7 in 10 dni in jo lahko spremljajo vročina, glavobol, utrujenost in slabo počutje.
Simptomi se običajno začnejo 10 do 21 dni po okužbi. Pri otrocih, starejših od 10 let, so prvi simptomi lahko blag glavobol, zmerna vročina in občutek utrujenosti. Okoli 24 do 36 ur po prvih simptomih se pojavi izpuščaj v obliki majhnih rdečih lis (makul). Te lise kmalu postanejo privzdignjene (papule), nato se na rdeči podlagi razvije srbeč, okrogel, s tekočino napolnjen mehurček (vezikula). Sčasoma mehurček poči, ga prekrije krastica, ki kasneje odpade. Ves razvoj izpuščaja traja približno 6 do 8 ur, pojavlja pa se na vedno novih predelih kože. Na obrazu, rokah in nogah se pojavi sorazmerno malo kožnih sprememb, razen v hudih primerih, ko je prizadeta vsa telesna površina. Kadar ima bolnik le nekaj sprememb, ponavadi zajamejo zgornji del trupa. Pogoste so tudi na lasišču. V ustih mehurčki hitro počijo in nastanejo boleče razjede, ki ovirajo požiranje. Razjede se lahko razvijejo tudi na vekah in v zgornjih dihalnih poteh, danki in nožnici. Zaradi sprememb v grlu in zgornjih dihalnih poteh ima bolnik včasih hude težave pri dihanju. Vratne bezgavke lahko otečejo in postanejo boleče.
Kužnost
Bolniki z noricami so kužni že 2 dneva pred pojavom izpuščaja in ostanejo kužni, dokler se vsi mehurčki ne posušijo in prekrijejo s krastami. To se običajno zgodi približno 5 dni po pojavu izpuščaja. Bolezen je zelo kužna; 90% dovzetnih oseb ob stiku z bolnikom zboli.
Zapleti in tveganja
Kljub temu, da je potek noric večinoma lahek in predvidljiv, se pri približno 2% bolnikov pojavijo zapleti. Ti vključujejo:
- Sekundarne bakterijske okužbe kože in mehkih tkiv: Te lahko povzročijo brazgotine.
- Prizadetost osrednjega živčevja: Kot na primer vnetje možganov (encefalitis).
- Pljučnica: Vnetje pljuč.
- Sočasno vnetje srednjega ušesa.
- Okužbe krvi.
- Prizadetost drugih organov.
Večje tveganje za težji potek bolezni in zaplete imajo:
- Novorojenčki.
- Odrasli.
- Nosečnice.
- Bolniki z okrnjeno imunostjo.
Zaradi pogostosti pojavljanja noric v predšolskem obdobju pa največje število zapletov, kljub sicer dobremu splošnemu zdravstvenemu stanju, zabeležimo ravno pri otrocih. Pri okoli 15% oseb, ki so prebolele norice, se kasneje v življenju lahko pojavi pasavec oz. herpes zoster.
Zdravljenje
Zdravljenje noric je predvsem simptomatsko, namenjeno lajšanju težav, ne pa zdravljenju samega virusa.
- Vročina: Povišano telesno temperaturo lahko znižujemo z zdravili, kot je paracetamol. Aspirin je odsvetovan, ker lahko pri otrocih povzroči nastanek Reyevega sindroma, redkega, a resnega zapleta.
- Srbenje: Srbenje olajšamo z uporabo antihistaminikov. Za pomoč pri blaženju srbenja se lahko uporabi tudi tekoči puder z benzokainom, ki deluje adstringentno in anestetično.
- Higiena: Umivanje je priporočljivo, vendar z mlačno vodo in brez uporabe močnih mil ali gelov za tuširanje, saj lahko dražijo kožo. Po umivanju telesa ne brišemo z drgnjenjem, ampak le popivnamo odvečno vodo z brisačo. To pomaga zmanjšati srbenje in preprečiti dodatne okužbe.
- Antivirusna zdravila: Pri osebah, ki so sicer zdrave, ni potrebna uporaba antivirusnih zdravil. V primerih, ko obstaja veliko tveganje za nastanek zdravstvenih zapletov, lahko zdravnik predpiše protivirusno zdravilo. Prav tako bodo antibiotiki predpisani, če nastajajoče rane okužijo bakterije, kar se lahko zgodi, ko se otroci praskajo in poškodujejo mehurčke.
Kaj povzroča norice? | Oddaja dr. Binocs | Najboljši učni videoposnetki za otroke | Peekaboo Kidz
Preprečevanje
Najboljši način za preprečevanje noric je cepljenje. Osebam, ki zbolijo za noricami, se svetuje, da ostanejo doma, dokler ne prenehajo biti kužne (ko se vsi mehurčki posušijo). Še posebej je pomembno, da se izogibajo nosečnicam, ki še niso prebolele noric ali bile cepljene, nedonošenim novorojenčkom oziroma novorojenčkom z nizko porodno težo ter vsem osebam z okrnjeno imunostjo.
Cepljenje proti noricam
V Sloveniji se s 1. januarjem 2025 uvaja priporočeno redno cepljenje otrok proti noricam. Cepljenje je namenjeno otrokom, rojenim od februarja 2024 dalje, in se izvaja v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja s kombiniranim cepivom proti ošpicam, mumpsu, rdečkam in noricam (OMRN).
- Prvi odmerek cepiva prejmejo otroci med 11. in 18. mesecem starosti.
- Drugi odmerek prejmejo pri treh letih starosti.
Cepivo proti noricam je varno in učinkovito. Učinkovitost cepljenja se kaže v zmanjšanju pojavnosti noric, zapletov, hospitalizacij ter smrti zaradi noric. Že en odmerek cepiva otroka pred boleznijo zaščiti v 94 % primerov, po prejetem drugem odmerku pa v skoraj vseh primerih dosežemo 98 % zaščito. Cepivo ne prepreči le same bolezni, ampak tudi hujše zaplete, ki so lahko nevarni za otrokov razvoj.
Poleg rutinskega cepljenja otrok, rojenih od februarja 2024 dalje, se cepljenje proti noricam priporoča tudi za:
- Otroke in odrasle, ki še niso preboleli noric in so v remisiji akutne levkemije.
- Osebe, pri katerih so indicirani visoki odmerki kortikosteroidov ali imunosupresivnih zdravil.
- Osebe pred presaditvijo organov ter po presaditvi krvotvornih matičnih celic.
- Otroke, katerih družinski člani imajo bolezenska stanja z okrnjeno imunostjo.
V teh primerih cepljenje plača obvezno zdravstveno zavarovanje, indikacijo in čas cepljenja pa postavi zdravnik.
Cepljenje je priporočljivo tudi za vse ostale osebe, ki še niso prebolele noric, še zlasti za ženske v rodni dobi. V teh primerih je cepljenje samoplačniško. Ženske, ki se odločijo za cepljenje pred nosečnostjo, ne smejo zanositi med serijo cepljenj ali vsaj en mesec po zadnjem odmerku cepiva.
Norice v nosečnosti in pri novorojenčkih
Norice med nosečnostjo predstavljajo večje tveganje tako za nosečnico kot za plod. Okužba v prvih 20. tednih nosečnosti lahko povzroči sindrom prirojenih noric, ki se pri novorojenčku kaže z nizko porodno težo, brazgotinjenjem kože ter poškodbami možganov, okončin ali oči. Če zboli nosečnica v zadnjem mesecu nosečnosti, lahko novorojenčki norice dobijo takoj po rojstvu ali v prvem mesecu življenja, kar je lahko v 30 odstotkih primerov smrtno nevarno. Zato je pomembno, da ženske v rodni dobi, ki še niso prebolele noric, razmislijo o cepljenju pred nosečnostjo.
Pomembnost higiene in zdravega življenjskega sloga
Kljub temu, da bolezen že nastopi, je pomembno, da poskrbimo za higienske ukrepe in s tem preprečimo širjenje. Prostore, v katerih se otroci zadržujejo, je priporočljivo redno in temeljito prezračiti. Tla in mize čistimo z mokro krpo, pogosto peremo posteljnino in igrače iz blaga. Poskrbimo za dobro higieno vseh družinskih članov, pogosto si umivamo roke. Otrok naj uživa naravno hrano, bogato z vitamini, obilo sadja in zelenjave. H krepitvi otrokovega imunskega sistema lahko pripomoreta tudi gibanje na svežem zraku ter ljubezen in toplo družinsko vzdušje.
Čeprav so norice poleti res nekoliko bolj naporne zaradi vročine in potenja, gre še vedno za obvladljivo bolezen. S primerno nego, veliko potrpežljivosti in možnostjo cepljenja lahko otroku ali odraslemu olajšate bolezenski potek in preprečite večino dodatnih nevšečnosti.