Visoke temperature v poletnih mesecih predstavljajo pomemben izziv ne le za splošno dobro počutje, temveč tudi za varnost in zdravje pri delu. Ne glede na to, ali delo poteka v zaprtih prostorih ali na prostem, lahko ekstremne temperature privedejo do številnih negativnih posledic, kot so izčrpanost, zmanjšana koncentracija in povečana nevarnost delovnih nesreč. Vročina neposredno vpliva na sposobnost telesa, da uravnava svojo notranjo temperaturo, kar lahko poslabša obstoječa kronična obolenja, kot so bolezni srca in ožilja, dihal, sladkorna bolezen in druga stanja. Zavedanje zakonskih določb ter poznavanje ustreznih preventivnih ukrepov je ključnega pomena za zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja.
Zakonske določbe o temperaturi na delovnem mestu
Temeljni pravni akt, ki ureja varnost in zdravje pri delu v Sloveniji, je Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Ta zakon v svojem bistvu nalaga delodajalcem obveznost zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev pri delu. V ta namen morajo izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu. To vključuje preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje nevarnosti pri delu, obveščanje in usposabljanje delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi.
Natančnejše zahteve glede temperature na delovnih mestih so opredeljene v Pravilniku o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. Ta pravilnik, ki je bil večkrat noveliran, med drugim določa, da mora delodajalec zagotoviti, da temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom ustreza fiziološkim potrebam delavcev, glede na naravo dela in fizične obremenitve. Izjema so hladilnice, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu. Pri izpolnjevanju teh zahtev mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje, kot so SIST EN ISO 7730:2006, SIST EN 27243:2018, SIST EN ISO 9920:2010 in SIST EN ISO 8996:2022.
Glede na določila pravilnika, temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati +28 °C. Vendar pa obstajajo izjeme. V t.i. "vročih delovnih prostorih", kjer so temperature zaradi narave procesa ali opreme (na primer peči) višje, je dovoljeno preseganje te temperature. V takšnih primerih pa mora delodajalec poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od +20 °C. Če se delovni prostor prezračuje s prezračevalno ali klimatsko napravo, mora delodajalec zagotoviti, da naprava v prostor dovaja zrak s takšnim odstotkom relativne vlažnosti, ki zagotavlja delavcem udobje pri delu. Ta naj bi znašala okoli 55% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 28 °C, pri čemer relativna vlažnost dovedenega zraka ne sme biti nižja od 30%.
Pomembno je tudi, da temperatura tal delovnih prostorov ne sme biti višja od 29 °C, oziroma 27 °C v prostorih, kjer se delavci zadržujejo več kot 2 uri dnevno.
Dela na prostem v vročini: Posebna pravila
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih je bil pred kratkim dopolnjen z določbami, ki se nanašajo na delo na prostem v času visokih temperatur. Od julija 2025 dalje, dela na delovnih mestih na prostem, vključno s stalnimi, začasnimi ali premičnimi gradbišči, pri temperaturi zraka višji od +30 °C (izmerjeni v okviru državne ali registrirane meteorološke postaje), se lahko izvajajo le pod določenimi pogoji.
Delavcem mora biti na vsake dve do tri ure zagotovljeno najmanj 15-minutne prekinitve dela. V času teh prekinitev mora delodajalec v največji možni meri zagotoviti delavcem zaščito pred neugodnimi vremenskimi vplivi, vključno z zagotavljanjem brezplačnih brezalkoholnih napitkov. Če delavci opravljajo dela na prostem v jasnem in sončnem vremenu, jim mora delodajalec zagotavljati ustrezno zaščito pred vplivi sonca. To vključuje zagotavljanje premične sence/strehe nad delovnim mestom, ustrezno osebno varovalno opremo (ki pokrije čim več kože in koži omogoča dihanje), kremo za zaščito pred UV-žarki ter možnost občasnega umika v hladen prostor.
Kaj lahko stori delavec, če so pogoji neustrezni?
V primeru neustreznih temperaturnih razmer na delovnem mestu, delavec razpolaga z določenimi pravicami. Če delavcu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, ima delavec pravico odkloniti delo in zahtevati, da se nevarnost odpravi. Ta določba se presoja ob vsakem posameznem primeru ločeno. Mnenje Inšpektorata RS za delo je, da občasno preseganje temperature 28 °C v prostoru (razen za srčne bolnike) sicer ne predstavlja neposredne grožnje za zdravje in življenje delavca, vendar je vsak primer specifičen in zahteva individualno presojo.
Delavci, njihovi predstavniki (svet delavcev, delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu) ali sindikalni zaupniki lahko od delodajalca zahtevajo sprejem primernih ukrepov za odpravo in zmanjšanje tveganj, ki se pojavljajo ob prekoračenih temperaturah. V kolikor menijo, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov, lahko zahtevajo tudi inšpekcijsko nadzorstvo. Delavec je dolžan delodajalca obvestiti o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti ali okvari, ki bi lahko ogrozila njegovo varnost in zdravje. Če delodajalec v primeru pojava škodljivih vplivov na zdravje ne izvede ustreznih ukrepov, delavec o tem obvesti pristojne organe.
Delodajalci morajo v svoji Izjavi o varnosti z oceno tveganja oceniti tveganja, povezana z vročino, in določiti potrebne ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov temperaturnih razmer na varnost in zdravje delavcev. Ta dokument je osnova za organizacijo delovnega procesa, prilagoditev prostorov ter morebitne dodatne zaščitne ukrepe v ekstremnih vremenskih pogojih.
Ukrepi delodajalcev za zmanjšanje tveganj ob visokih temperaturah
Delodajalci lahko sprejmejo vrsto ukrepov za zagotovitev varnega in zdravega delovnega okolja v času visokih temperatur. Ti ukrepi so lahko začasni ali dolgoročni:
Organizacijski ukrepi:
- Prerazporeditev delovnega časa ali uvedba krajšega delovnega časa.
- Pogostejši in daljši odmori med delovnim časom, idealno v klimatiziranih prostorih.
- Zmanjšanje intenzivnosti dela ali fizično zahtevnih nalog.
- Načrtovanje fizično zahtevnega dela v hladnejših delih dneva (zgodaj zjutraj ali pozno zvečer).
- Omilitev formalnih pravil oblačenja in prilagoditev uniform.
- Zagotavljanje zadostne količine pitne vode in brezalkoholnih osvežilnih napitkov, po potrebi z elektroliti.
- Uvedba fleksibilnega delovnega časa, rotacija delovnih mest ali premestitev delavcev na hladnejše dele objekta.
- Zmanjšanje števila delavcev v premajhnem prostoru.
Tehnični ukrepi:
- Redno preverjanje in vzdrževanje klimatskih naprav in ogrevalnih sistemov.
- Zagotavljanje dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav.
- Uporaba sistemov nadomeščanja slojev zraka, zlasti v poklicnih kuhinjah, kjer se z nizko hitrostjo dovaja zrak z nekoliko nižjo temperaturo blizu tal, medtem ko se vroč zrak odsesava pod stropom. Ta sistem je energetsko učinkovitejši in zagotavlja boljšo kakovost zraka.
- Zagotavljanje ustreznih delovnih oblačil in osebne varovalne opreme, ki nudijo zaščito pred UV-sevanjem.
- Zagotavljanje ustrezne zaščite pred soncem na prostem (senčniki, pokrivala, sončna očala, kreme z visokim zaščitnim faktorjem).
Zdravstveni ukrepi:
- Osveščanje zaposlenih o pomembnosti hidracije in prilagoditvi delovnega ritma glede na vremenske razmere.
- Določitev preventivnih zdravstvenih pregledov za posledice dela v času visokih UV-indeksov (npr. kožni rak, pospešeno staranje kože).
- Vsakodnevno obveščanje zaposlenih o UV-indeksu.
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) je razvila spletno orodje OiRA za oceno tveganja za zdravje delavcev pri delu v ekstremnih temperaturah, ki delodajalcem lahko pomaga pri identifikaciji in obvladovanju teh tveganj.
Podnebne spremembe in prihodnost dela v vročini
S podnebnimi spremembami se obdobja vročih dni postajajo pogostejša, daljša in intenzivnejša. To pomeni, da se bodo delovna mesta, tako v zaprtih prostorih kot na prostem, vse bolj soočala z izzivi visokih temperatur. Zato je nujno, da delodajalci proaktivno pristopijo k izvajanju ustreznih preventivnih ukrepov, da bi zagotovili varnost in zdravje svojih zaposlenih. Prizadevanja sindikatov za zaostritev zakonodaje in večjo ozaveščenost delodajalcev so ključnega pomena za zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja v prihodnosti. Ne gre pozabiti, da je idealna delovna temperatura po navedbah EU-OSHA med 20 in 22 stopinjami Celzija, saj se delovna sposobnost že nad 24 stopinjami Celzija zmanjšuje, nad 26 stopinjami Celzija pa se bistveno poveča tveganje za napake, utrujenost in nezgode. Zato je skrb za ustrezno temperaturo na delovnem mestu ne le zakonska obveznost, temveč tudi naložba v produktivnost in dobro počutje zaposlenih.