Nošenje dojenčka v nosilki je več kot le praktičen način prenašanja otroka - gre za posebno vez med staršem in malčkom, ki prinaša občutek varnosti, bližine in topline. Ta praksa, ki sega v globoko preteklost, ponovno pridobiva na priljubljenosti, saj vse več staršev odkriva njene številne prednosti. Čeprav obstaja več vrst nosilk in načinov nošenja, je ključnega pomena, da je otrok vedno nameščen v fiziološko ustreznem položaju. Pravilno nošenje je čudovita praksa, ki krepi vez med staršem in dojenčkom, nudi občutek varnosti ter omogoča lažje premagovanje vsakodnevnih izzivov. V Kukuc vam ponujamo skrbno izbrane nosilke, ki omogočajo pravilno nošenje in poskrbijo za maksimalno udobje otroka in starša.
Četrto trimesesečje: Obdobje prilagajanja in povezovanja
Prisotnost dojenčka v tesni bližini starša, kot je to pri nošenju, ima številne prednosti ne le za dojenčka, ampak tudi za starša. Ste že slišali za izraz "četrto trimesesečje"? Preprosto povedano je to obdobje po otrokovem rojstvu, med katerim se mali človeček hitro razvija, raste in se uči orientirati v svetu. Prihod na svet je za dojenčka stresen in po devetmesečnem znotrajmaterničnem razvoju se novorojenček v velikem svetu ne počuti varno. Nošenje ponuja občutek varnosti in poznanega okolja, ki spominja na čas v maternici. Telesna bližina pomaga regulirati dojenčkov srčni utrip in njegovo dihanje, ko je kot novorojenček povsem odvisen od intenzivne nege staršev. Stik kože na kožo je s tega vidika smiseln tudi pri donošenih otrocih, ki so doma s starši.
Znanstveno zasnovan pogled na položaje nošenja otrok in potreba po stimulaciji možganov
Ta članek obravnava vprašanja, ki jih naši starši pogosto zastavljajo: “Kateri položaj nošenja naj izberem za svojega otroka in kdaj lahko nosim otroka v nosilki, obrnjeni naprej?” Začnimo s preizkušanjem osnovne ideje o tem, ali je za otroka dobro, da je stimuliran s strani staršev in bližnjih. Ena od ključnih ugotovitev velikega števila raziskav, ki so se ukvarjala z razvojem otrokovih možganov, je dejstvo, da je ustrezna stimulacija bistvenega pomena za otroke. Po rojstvu otroka, število nevronov v njegovih možganih ustreza številu nevronov pri odraslih. Toda manjkajoče je neverjetno število sinaps - povezav med nevroni, ki v končni fazi oblikujejo osebnost in inteligenco. Ustvarjanje teh povezav je v celoti odvisno od vrste stimulansov, ki jih dojenček prejme iz svojega okolja. Vsaka izkušnja, kateri je izpostavljen otrok, bo aktivirala neko možgansko območje z nevroni. Čim pogosteje se izkušnje ponavljajo, močnejša je povezava med aktiviranimi nevroni. Kot nevroznanstveniki včasih pravijo, “celice, ki delujejo istočasno, se istočasno tudi mrežijo”. Toda, kot ni smiselno, da se novorojenčki naučijo drsati, so nekatere vrste stimulacije primernejše od nekaterih drugih za določene stopnje razvoja.
3 faze v zgodnjem razvoju otrok in idealen položaj za nošenje
Da bi razumeli, katere vrste stimulacije so ustrezne in koristne, moramo pogledati glavne razvojne faze, skozi katere gre otrok v prvem letu življenja.
Faza prilagajanja (0-2 meseca)
V prvih nekaj mesecih po rojstvu je glavni razvojni cilj otroka adaptacija ali prilagoditev življenju zunaj materinega telesa. Treba je sprejeti nekatere osnovne funkcije: sesanje, prebavljanje, dihanje, glasovanje, defekacijo in vid. To so začetne zahtevne naloge, na katere otrok porabi večino svojega časa, v tako imenovani “prilagoditveni fazi”: spanje, dremanje, jokanje. Včasih to vključuje gibanje in mirovanje, v tako imenovani ”fazi tihe budnosti”, ki je ravno to: otrok je tih, skrbno gleda in preučuje svet okoli sebe. Ali natančneje, opazuje neposredni svet, saj je otroška cona pogleda v prvih nekaj mesecih omejena na 20 do 25 cm. Mimogrede, to je tudi približna razdalja med Vašim in otrokovim obrazom, ko ga držite v naročju ali dojite.
Idealno nošenje v tej fazi: Nošenje na trebuhu, proti staršem. V prvih nekaj mesecih življenja je otrok več kot srečen, ko se nosi na trebuhu, obrnjen proti staršem. Z razvojnega vidika so primarne naloge otroka sestavljene iz prilagajanja življenju izven maternice in zagotovo pri tem ne potrebujejo prekomerne stimulacije.
Faza socialnega bujenja (2-6 mesecev)
V 2. ali 3. mesecu starosti otrok aktivno začne iskati socialno interakcijo z odraslimi, s pogledom in nasmehom, da bi pritegnil pozornost in začel pogovor ali igro. Mati se običajno odzove z izrazitimi izrazi obraza in uporablja visokofrekvenčni glas, ki ga briljanten znanstvenik, ki raziskuje razvoj otrok, imenuje “motherese”. Očetje se tudi prestavijo v takšno vrsto pogovora, enkrat ko se zavedajo, da so dojenčki lahko zabavni. Starost od 2-6 mesecev označuje začetek faze, ki traja tri do štiri mesece, ko je otrok intenzivno zainteresiran za človeški obraz. Tedaj se otrok v igri osredotoči na učenje pravil človeške družbene interakcije, branje in tolmačenje velikega števila obrazov matere, očeta ali bližnjih. V svojih poskusih, da bi otroka zabavali in razveselili, bodo starši izmenično komunicirali z njim, otrok pa se bo naučil, kako prenesti in regulirati navdušenje, včasih pa tudi frustracije, ki se pojavijo v vsaki epizodi igre. Te “naivne” epizode igre so nevrološko ključnega pomena za ustvarjanje empatije, družbenih in komunikacijskih sposobnosti, sposobnosti za radost in sposobnosti toleriranja stresa.
Idealno nošenje v tej fazi: Nošenje na trebuhu, proti staršem. Tudi v tej fazi je nošenje na trebuhu obrnjeno proti staršem še vedno idealno za večino otrok, saj bodo imeli dober pogled na obraz staršev. Starši tako lahko pomirijo otroka, ga zainteresirajo ali stimulirajo. Pomembno je, da otrok pri komuniciranju z drugimi vidi obraz staršev, kar otroku zagotovi učno izkušnjo in mu daje možnost povratne informacije.
Faza raziskovanja okolja (6+ mesecev)
Od približno 6 mesecev starosti, s pojavom koordinacije oko-roka, se pozornost otroka postopoma premakne na predmete v okolju. Otrok se tudi začne gibati s plezanjem in uporablja svojo novo sposobnost gibanja za raziskovanje okolja. Primarni skrbniki (mami in oči) nista več v središču pozornosti otroka, kot je bilo v preteklih mesecih. Njihova primarna vloga je usmerjena v pomoč otrokovemu razvozlavanju in tolmačenju dvoumnih situacij, v katerih se otrok ne počuti varno. Laboratorijski test, ki dobro opisuje ta postopek, je sestavljen iz tega, da mora otrok preiti votlino, prekrito s steklom, da bi dosegel želeni predmet. Otrok bo preveril materin izraz obraza; če njen obraz izraža grozo ali negotovost, otrok ne bo prečkal votline. Če pa po drugi strani mati skozi svoje izraze obraza spodbuja otroka, da nadaljuje, bo to storil. Otrok starše uporablja za reguliranje lastnih čustev in vedenja. To je faza, v kateri se otrok uči deliti pozornost z drugo osebo, spremlja smer pogleda staršev in zahteva pomoč od njih, da bi dobil predmete izven dosega, pokaže in preverja, ali bo oseba, ki skrbi zanj, obrnila pozorna na želeni predmet. Otrok bo prav tako postal čustveno povezan z osebami, ki skrbijo zanje (najpogosteje in predvsem s starši) in bo začel kazati znake nezadovoljstva pri ločitvi in pri stiku z osebami, ki jih ne pozna dobro. Otrok starše uporablja kot “varno bazo”.
Idealno nošenje v tej fazi: V določenem trenutku, v prvem letu otroštva, večina otrok, ki so postavljeni na trebuh proti staršem, začne obračati glavo, da bi imeli boljši vpogled v dogajanja, ki se odvijajo za njimi. Glede na fleksibilnost otrokovega vratu in široko vidno polje, ki omogoča gibanje očes, bo otrok dejansko lahko dovolj užival v okolju. To je še posebej možno, če je odrasla oseba, ki nosi otroka, pozorna na otrokove signale in mu pomaga pri prizadevanjih za raziskovanje sveta, pri obračanju na stran. Če ta rešitev deluje za Vas, Vaš dojenček pa je zadovoljen, priporočamo, da obdržite dojenčka na trebuhu, obrnjenega proti Vam.
Vendar pa nekateri otroci jasno in protestno signalizirajo, da nošenje na trebuhu, obrnjeno proti staršem, ni več primerno za njih glede zagotavljanja ustrezne vizualne stimulacije. Kot da pravijo: “Hočem videti ves svet.” Če lahko otrok dobro drži glavo, in je verjetno, da se bo to zgodilo v tej fazi, ga lahko premaknete na hrbet ali na bok ali pa ga zadržite na trebuhu, obrnjenega naprej, dokler ima otrok ergonomsko podporo.
Nošenje otroka obrnjenega naprej: Kdaj in kako?
Nosilke, v katerih je otrok obrnjen naprej, so postale priljubljene, a je pomembno razumeti njihove omejitve. Nošenje naprej je priporočljivo za kratek čas v mirnem in po možnosti dojenčku znanem okolju (pod pogojem, da ima otrok vsaj pet mesecev). Poudarjamo, da je želja otroka, da se nosi navzven, lahko zelo prehodna tranzicijska faza, skozi katero prehaja. Lahko poskusite s tem, da dojenčka postavite v položaj obrnjen sebi in preverite, kako se odziva na ta položaj. Izkušnje so pokazale, da se mnogi dojenčki, ki prehajajo skozi obdobje, v katerem se želijo obrniti navzven, po nekaj tednih vrnejo na nošenje navznoter.
Dojenčki lahko zlahka postanejo preveč stimulirani in preobremenjeni s stimulansi med nošenjem obrnjeni naprej. Če vaš otrok postane vznemirjen ali nervozen, priporočamo, da ga obrnete v položaj navznoter, na hrbet ali kolk. Prav tako upoštevajte znake, ki kažejo, da je vaš otrok preveč vključen in ali vsrkava okolje, brez možnosti, da bi se ločil od njega. Pogosto je to znak, da se dojenček čuti negotovo, zato moramo nenehno spremljati situacijo in ne samo obrniti dojenčka naprej in mu zagotoviti podporo v obliki nagibanja k staršem.
Doječki se dobro odzivajo, ko lahko vidijo svojega skrbnika in starše, ker so dojenčkovi znaki bolj vidni staršem, ko vidijo otrokov obraz. Zato se ne priporoča dolgoročno gledanje navzven, ker lahko ovira starševsko sposobnost odzivanja in komuniciranja s svojimi dojenčki. Ko je dojenček obrnjen naprej, je “odsekan” od jasnega pogleda na obraz negovalca. To je še posebno problematično v prvih 6 mesecih, kjer so interakcije z obrazom staršev vitalne za optimalen nevrološki razvoj otrokovih možganov. Zato absolutno priporočamo samo notranji položaj, ki je obrnjen naprej v prvih šestih mesecih. Tudi v prihodnjih mesecih se bo dojenček pogosto zanašal na obraz staršev pri razlagi dvoumnih situacij. Preprečevanje, da se zanaša na obraz staršev, lahko pri dojenčku ustvari nepotreben stres in če se tak stres ponavlja, lahko ogrozi osnovno sposobnost reguliranja odzivanja na stres, kar lahko dolgoročno prizadene duševno in telesno zdravje v odrasli dobi.
Ko gre za razvoj otroka, starši pogosto opazijo, da otrok v starosti 5 ali 6 mesecev postaja zainteresiran za odkrivanje okolja in zahteva, da se ga nosi obrnjenega proti svetu. Otroka ni treba povsem prikrajšati za to vrsto nošenja, vendar je pomembno vedeti, katere previdnostne ukrepe uporabiti: otrok, katerega nosite obrnjenega naprej, bi moral imeti več kot 5 mesecev in manj kot eno leto (6,4 - 10 kg) ter mora dobro nadzorovati glavo, vrat in zgornji dela trupa. Prav tako, otrok postane zainteresiran za odkrivanje okolja v tem obdobju. Nošenje s sprednje strani, ko je otrok obrnjen naprej, je treba prakticirati kratkoročno, tako da ne pride do prekomerne senzorične stimulacije. Tudi ta položaj se ne bi smel uporabljati, če je otrok utrujen in če lahko zaspi.
V Sloveniji je v porastu uporaba nosilke Ergo 360. Blagovna znamka Ergo ima sicer ustrezne in ergonomske nosilke, a to za model 360 ne velja. Tudi sam proizvajalec v navodilih za uporabo opozarja, da je nošenje s pogledom naprej priporočljivo največ 30 minut na dan. V praksi to pomeni, da pri tej nosilki skoraj tretjino cene stane atribut, ki je neprimeren in za otrokov razvoj nevaren. Starši se zanjo pogosto odločijo, ker so otroci radovedni in želijo opazovati okolico. A številni strokovnjaki opozarjajo, da je tak način nošenja škodljiv in fizično za otroka tudi naporen. Otroku noge bingljajo navzdol, sam je pa v nenaravnem položaju, ker je nagnjen naprej - in je torej brez opore zadaj in spredaj (kamor je naslonjen zaradi lastne teže). V takem položaju je otrok brez opore za glavo, hkrati lahko čuti močnejši pritisk na mednožje. Tudi hrbtenica je v neustreznem položaju.
Zakaj je nošenje otroka v culah primerno
Položaj žabjih nog in ergonomsko nošenje
Najboljši položaj za spodbujanje zdravega razvoja hrbtenice in kolkov je širjenje čokatega položaja ali “položaj žabjih nog”, kot ga nekateri imenujejo. Pravzaprav je to položaj, v katerega se dojenčki s podporo postavijo, ko so diagnosticirani s kolčno displazijo, saj ta položaj spodbuja optimalno rast kolčnih sklepov. Če bi bila vsa teža otroka postavljena na dimljah, in bi se noge pustile v položaju naravnost navzdol, to preprosto ne bi bilo optimalno z vidika fiziološkega razvoja. Zato priporočamo, da se otrok nosi s sprednje strani navzven samo, ko je nosilka popolnoma v sedečem položaju ali v čepečem položaju.
Med ergonomsko ustreznimi pripomočki za novorojenčke lahko izbiramo med tkanimi trakovi, elastičnimi trakovi in strukturiranimi nosilkami, ki imajo vstavek za novorojenčke. Ko je otrok večji, nastavek odstranimo in nosilka je uporabna tja do 20 kilogramov in to je pri mnogih starših odločilni razlog, da se odločijo prav za take nosilke: pa vendar je vredno premisliti, ali se ne bi bolj splačalo najprej kupiti kak (rabljen in cenovno ugodnejši) elastični ali tkan trak, kasneje pa bi prešli na strukturirano nosilko. Na pomoč pri izbiri nosilke in zavezovanju oz. uporabi nam lahko priskočijo svetovalke za nošenje. Nosilke si lahko izposodimo ali kupimo. Nekatere nosilke so primerne za nošenje večjih otrok (na primer Tula, Isara).
Nošenje na hrbtu in optimalni položaj
Položaj na hrbtu se običajno uporablja, ko dojenček postane pretežek za nošenje s sprednje strani ali na kolku. Za večino staršev se to zgodi, ko ima dojenček približno 10 kilogramov, oz. ko je otrok približno enoleten.
Ključno in osnovno razumevanje, ki je potrebno za določitev optimalnega položaja nosilca je, da normalni, zdravi razvoj otroka vedno poteka od začetne zahteve po veliki količini fizične bližine in interakcije med staršem in otrokom, do obračanja k večji neodvisnosti in radovednosti do sveta na splošno. Vendar ne pozabite: postopna rast potrebe otroka po raziskovanju sveta v veliki meri zahteva stalno podporo skrbnika. Ta podpora je popolnoma zagotovljena, ko lahko otrok uporabi obraz staršev, da tolmači velike količine popolnoma novih, in zato potencialno stresnih situacij. Zato je v večini primerov najbolje, če je otrok obrnjen proti Vam, tj. osebi, ki ga nosi. Zaradi vseh zgornjih razlogov Vas močno spodbujamo, da nosite dojenčka, obrnjenega proti sebi, dokler je to mogoče, ne glede na to, ali je dojenček na Vaši sprednji strani, kolku ali hrbtu. V posebnih okoliščinah, opisanih v prejšnjem besedilu, lahko nosite dojenčka tudi s sprednje strani, obrnjenega proti naprej, vendar za krajše časovno obdobje.
Varnost pri nošenju: Metoda T.I.C.K.S. in praktični nasveti
Kot pri vsaki stvari tudi pri nošenju dojenčka veljajo pravilni in napačni načini. Razlika med tem, kaj je varno in kaj ne, je kdaj pa kdaj zelo majhna. Najpomembnejša je izbira primernega pripomočka za nošenje, ki bo ustrezala vašim potrebam in otrokovi starosti. Osnove varnega nošenja boste usvojili hitro, zahvaljujoč metodi T.I.C.K.S.:
- T (tight) - tesno: Dojenček mora biti v nosilki vzravnan in trdno nameščen/zavit, da se ne nagiba v strani in mu glavica nevarno ne pada levo in desno. Nosilka ne sme biti preveč tesna in prav tako ne preveč sproščena.
- I (in view at all times) - imeti vedno na očeh: Dojenčkov obrazek mora biti vedno viden.
- K (keep chin of chest) - kontrola brade in prsi: Med brado in otrokovimi prsi mora biti prostor po širini za vsak dva prsta, da se zagotovi prosto dihanje. Nikoli ne nositi, držati ali odložiti otroka tako, da njegova bradica pritiska ob njegove prsi. Ta položaj lahko ovira otrokovo dihanje.
- S (supported back) - stalno podprt hrbet v nosilki: V navpičnem položaju mora biti dojenček udobno oprt ob nosačevo telo, s hrbtom v naravni, rahlo zaobljeni legi. Hrbtenica je tako pri pravilnem končnem položaju ukrivljena v črko C.
Dodatni napotki za varnost:
- Vedno se prepričajte, da imate pregled nad dojenčkovim obrazom, predvsem do njegovega 4. meseca starosti. Nikoli ne pusti, da bi bil otrokov obraz prekrit z blagom. Če prekriješ otrokovo glavo in obraz, otroka ne moreš opazovati.
- Prepričaj se, da tvoj otrok vedno nemoteno diha. Ko otrok zaspi, naj bo njegov nos obrnjen bolj navzgor.
- Ko se sklanjaš ali pripogibaš, dodatno podpri svojega otroka z roko.
- Redno pregleduj svojo nosilko in se prepričaj, da je varna. Preveri blago, šive in zaponke.
- Stvari, ki jih zaradi večje možnosti padca ne smeš početi med nosečnostjo, ne počni niti med nošenjem otroka v nosilki. Verjetnost za padec se na primer poveča, če plezaš po lestvi, ali pa jahaš konja, rolaš. Verjetnost padca je večja tudi na drsečih površinah, kot na primer na bowlingu, jadranju ali pri hoji po snegu/ledu. Če za aktivnost potrebuješ varovalno opremo, potem te aktivnosti ne izvajaj medtem ko nosiš otroka.
- Nosilke za otroke ne zagotavljajo zaščite sluha, oči, zaščite pred različnimi predmeti kot npr. pred udarci. Zaščiti svojega otroka pred zunanjimi vplivi. Majhne noge in roke ter glava lahko potrebujejo zaščito pred soncem.
- Poleti otroka ne oblači preveč in ne uporabljaj nosilke v pogojih, ki lahko privedejo do pregretja otroka.
- Bodi pozorna na stvari, ki jih tvoj otrok lahko doseže iz nosilke. Še posebej bodi pozorna, ko nosiš otroka na hrbtu, saj lahko doseže stvari, ki jih ti ne vidiš.
- Otrokov nos naj bo vedno vzporedno s tlemi.
- Nosilke za otroke niso načrtovane kot varovalni pripomočki; pomagajo ti pri nošenju otroka.
- Pri prakticiranju kengurujčkanja moramo otroka vedno namestiti v pokončni položaj.
- Po dojenju v nosilki ne pozabi ponovno zategniti nosilke tako, da je otrok ponovno dovolj tesno ob tvojem telesu in visoko na tvojih prsih.
Vrste pripomočkov za nošenje
Na tržišču je dandanes ogromno otroških nosilk, ki se razlikujejo po materialu, načinu uporabe in primernosti za različne starosti otrok.
Mehka ruta (elastični trak)
Mehka ruta je v osnovi dolg kos blaga, ki je proizveden iz mešanice bombaža in elastana in ji pravimo tudi elastični trak za nošenje. Ta mehka ruta se nosi tako, da jo ovijete okoli svojega telesa in nato vanjo namestite dojenčka. Glede na tip blaga je ta način primeren predvsem za manjše dojenčke. Če rute še nikoli niste vezali, se boste na začetku najbrž znašli v zadregi, saj to zahteva nekaj časa in prakse. Vendar, ko to enkrat osvojite, postane vse ostalo poezija. Ruta je očitno primernejša za novorojenčke in nedonošenčke. Odlično se prilagaja tako mamici kot otroku. Nikjer ne pritiska ali vleče in ni treba prilagajati ničesar zapletenega. Nakup rute je tudi cenejši, saj vam bo služila skoraj ves čas nošenja. Priporočljiva dolžina traku je od 3,6 do 4,1 metra, kar je primerno za večino načinov nošenja in povprečno višino uporabnikov.
Tkana ruta
Za neuko oko razlika med mehko in tkano ruto verjetno na prvi pogled sploh ne bo opazna, ampak vendarle obstaja. Tkana ruta je proizvedena iz drugačnega materiala. Ta je debelejši in strukturiran, kar staršem omogoča udobnejše nošenje večjih dojenčkov in malčkov. Ta tip rute se nosi čez eno ramo in je proizveden iz čvrste tkane tkanine in obročka (z ang. ring - obroč, prstan), skozi katerega potegnete ruto in vanjo namestite dojenčka. Ta tip nosilke lahko povzroči obremenitev ene strani telesa, to pa predvsem, če strani ne menjavate in dojenčka nosite le na eni rami ali ruto uporabljate dlje časa. Tkane rute so vsekakor veliko boljše za nošenje na hrbtu. Edina pomanjkljivost vezanja v zanko je možnost, da se zunaj umaže in jo je zunaj težje zavezati, saj dolga, več metrska ruta lahko hitro umaže svoje konce.
Mei Tai (Meh Dai) nosilka
Nosilka Mei Tai (uporablja se tudi ime Meh Dai) je v osnovi hibrid med klasičnim trakom za nošenje in trdno nosilko. Ta nosilka nima zaponk, kar pomeni, da se veže in ne zapenja. Naramnice so pogosto široke in oblazinjene, da bi bilo nosaču kar najbolj udobno, vsebuje pa tudi hrbtno oporo za dojenčka. Nekatere Mei Tai nosilke so celo priporočljive za nošenje že od rojstva.
Ergonomske nosilke
Ergonomske nosilke so izjemno priročne, dojenčka lahko vanje preprosto namestite in zapnete. Ta nosilka vsebuje trakove, zaponke, blazinice in opore, zahvaljujoč čemur se prilagodi različnim starostnim skupinam otrok. Večinoma se nosi spredaj, najdete pa tudi takšne, ki jih lahko namestite na hrbet ali bok. Za nošenje dojenčka, ki gleda naprej, so bolj primerne ergonomske nosilke, zasnovane posebej za to. Starejše dojenčke in malčke lahko nosite tudi na hrbtu, pri čemer je najprimernejša ergonomska nosilka, ki vam omogoča, da vanjo na boku namestite dojenčka in ga pazljivo prenesete na svoj hrbet. Na splošno je nošenje v nosilkah priporočljivo šele od 4. meseca naprej, ker nobena nosilka ne more novorojenčka ali majhnega dojenčka podpreti tako dobro, kot tkan ali elastičen trak. Kljub temu je treba nosilko najprej prilagoditi in ker otrok še vedno raste, jo je treba pogosto prilagajati. Prednost je vsekakor hitrost in priročnost, saj ko otroka vzamete ven, se nosilka še vedno drži okoli pasu, tako da jo lahko kadar koli znova hitro uporabite, ne da bi odložili otroka. V njej je tudi lažje dojiti, saj le sprostite nekaj trakov in dostop do prsi je praktično takojšen.
Od rojstva do malčka: Prilagajanje potrebam otroka
Dojenčka lahko v ruti nosite že od samega rojstva dalje, seveda le v primeru, če vam tega ne preprečujejo zdravstvene težave (vaše ali vašega dojenčka) in če dojenček tehta vsaj 3,5 kg. Za to starost je najbolj primerna mehka ruta.
Ko otrok postaja starejši, bo želel bolj odkrivati svet okoli sebe. To pa je tako kot z vozička mogoče tudi z rute ali nosilke. Obstajajo načini, kako dojenčka namestiti, da bo z obrazkom obrnjen proti širnemu svetu, vendar to zahteva nekaj več izkušenj. Če želite nositi v nosilki otroka od rojstva, morate kupiti za to namenjeno nosilko, ki pa zdrži le nekaj mesecev, nato pa morate izbrati večjo velikost. Če želite nositi tudi starejšega otroka, si morate omisliti nosilko za malčke. Zato so finančni stroški nošenja z nosilko lahko veliko višji kot z ruto. Takšen kompromis med ruto in nosilko je lahko nosilka za celo telo, ki nima zaponk, zato je manj trdna in je videti mehkejša, bolj podobna ruti.
Uporaba v različnih situacijah in koristi nošenja
Nošenje vašega dojenčka je veliko več kot le trenutni trend ali modni dodatek. Tako lahko otroka nosite in hkrati opravite potrebno delo ali greste z njim po opravkih. Zaradi telesne bližine svojega otroka precej hitreje in bolje spoznavate in lahko z njim ravnate z večjo gotovostjo. Z nošenjem v traku je dojenček vključen v rutino vsakdanjika. Očetje pa imajo na ta način možnost, da z otrokom vzpostavijo dober in trden odnos, da ga hitreje spoznajo in z njim vzpostavijo telesni stik.
Nošenje v traku daje dojenčku možnost, da se lažje vživi v življenje zunaj maternice. Na toplem telesu ponovno najde zaupanje. Bitje materinega ali očetovega srca, njun glas, toplota in gibanje skrbijo za dobro počutje in zaupanje. Dobro znan občutek votline dopušča dojenčku, da mirno raste v novo življenje. V traku lahko vadi, trenira mišice in hrbtenico ter razvija občutek ravnovesja. Nošenje v traku pospešuje in krepi živčni sistem - velike možgane (čutna polja) in male možgane (motorični živci, ravnotežje). Dojenček si v njem krepi in vadi čutno zaznavanje ter samozavest. V traku dojema svojo okolico in se jo uči razumeti.
Zelo praktična je nosilka za deževne dni; otroka imaš tesno ob sebi, potrebuješ le dežnik in se lahko sprehajaš tudi v deževnih dneh. S to nosilko se zlahka pripogneš, tako da z njo lahko opravljaš gospodinjska opravila. Teža otroka se lepo razporedi čez hrbet. Otrok se hitro umiri ko ga daš notri, odlično se je obnesla pri kolikah.
Naravni materiali in vzdrževanje: Trakovi za nošenje so pogosto narejeni iz stoodstotnega bombaža. Prediva, niti in barve ne vsebujejo škodljivih, strupenih snovi ali težkih kovin in niso kemično obdelani. Trakove za nošenje otroka lahko perete v pralnem stroju. Tudi po pogostem pranju ohranijo elastičnost in so praktično neuničljivi.
Končno sporočilo za vse starše je: opazujte svojega otroka, uskladite položaj nošenja z razvojno fazo otroka in pri tem uporabite razum in svojo starševsko intuicijo!
Dr. Henrik Norholt, član Svetovnega združenja za mentalno zdravje dojenčkov, Družbe Marce’ za perinatalno zdravje in Družbe za preučevanje čustev in povezovanje, je doktoriral na fakulteti LIFE na Univerzi v Københavnu na Danskem. Dr. Norholt proučuje vpliv nošenja otrok na razvoj otroške psihe. Za varnost svojega otročka je priporočljivo, da se podučiš o osnovah nošenja.
Končno, ne pozabite, da je izbira nosilke in načina nošenja odvisna od vaših potreb in potreb vašega otroka. Ni jasnega odgovora, ali je ruta ali nosilka boljša. Najbolje bi bilo, če bi lahko preizkusili tako ruto kot nosilko in se odločili, kaj vam bolj ustreza. Ne glede na to, za kaj se boste odločili, bo dojenček zelo rad ležal na vaših prsih.