Gastroezofagealni refluks (GER) pri dojenčkih je pogost pojav, ki lahko starše skrbi, vendar je v večini primerov neškodljiv in mine sam od sebe. Z razumevanjem narave refluksa, njegovih simptomov in pravilnim pristopom k dojenju lahko starši bistveno omilijo nelagodje svojih malčkov in ohranijo prijetno izkušnjo dojenja.
Kaj je gastroezofagealni refluks (GER) in kako ga prepoznati?
Gastroezofagealni refluks (GER) je pasivno vračanje želodčne vsebine v požiralnik. To se pogosto imenuje tudi polivanje ali regurgitacija, kar pomeni nehoteno vračanje hrane iz želodčka navzgor v grlo, usta ali nos. Pojav se lahko opazi na različne načine: dojenček lahko joka, kašlja, kiha, ali pa starši opazijo, da se mu mleko vrne nazaj v ustno votlino, čeprav ga ne "polije" iz ust. Včasih se to zgodi kmalu ali pa nekaj ur po hranjenju.
Pri nekaterih dojenčkih se pojavi tako imenovano "tiho" refluksa, kjer dojenček mleka ne izbruha, temveč ga pogoltne nazaj. Ta stanje je lahko stresno tako za starše kot za dojenčka, ki se počuti nelagodno in med hranjenjem ne uživa, starši pa težko odkrijejo, zakaj je njihov otrok nesrečen, izčrpan in razdražljiv. Simptomi tihega refluksa se običajno pojavijo med šestim tednom in petimi meseci starosti, dojenček pa pogosto joka, predvidoma po hranjenju. Ko spije mleko, postane razdražljiv, nemiren in jokav. Posledično se lahko pojavijo nelagodje, kašelj ali vneto grlo, kiselkast zadah in pogosto kolcanje, lahko pride tudi do izgube telesne teže. Če opazite, da dojenček nekaj časa po hranjenju ali dojenju požira, gre lahko za tiho refluksa.
V hujših primerih refluks vodi do vnetja prebavnega sistema, kar lahko povzroči težave s hranjenjem in zastoj rasti. To se imenuje gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB). GERB je podobna zgagi pri odraslih. Običajno pri požiranju požiralnik z vrsto stiskanj potiska hrano ali tekočino navzdol do želodca. V želodcu se hrana prebavi s kislino. Pri nekaterih dojenčkih pa je področje med požiralnikom in želodcem premalo razvito, kar pomeni, da se tamkajšnje mišice sprostijo, čeprav bi se morale skrčiti. GERB se pojavi pri približno enem od 300 dojenčkov.
Za večino dojenčkov sodi tako imenovano polivanje oz. povračanje mleka v običajne vsakodnevne aktivnosti. Pri zdravem otroku je polivanje problem pogostega pranja perila, ne medicinski problem. Po drugi strani pa je za dojenčka z zdravstveno težavo, ki ji pravimo gastroezofagealni refluks (GER), povpračanje mleka lahko zelo pogosto in boleče. GER se pojavi, ko mišica na vstopu v želodec ne zmore zadržati želodčne vsebine. Mleko ali kakšna druga hrana se skupaj z želodčno kislino dvigne in vrača v spodnji del požiralnika ter draži tamkajšnja tkiva. Odrasli občutek prepoznavamo in pravimo, da na nas peče zgaga. Dojenčki pa vedo samo, da se počutijo grozno. Nekateri polivajo in povračajo. Drugi jokajo ali se vedejo, kot da jih nekaj boli.
Simptomi refluksa se običajno pojavijo v starosti od 3 tednov do 12 mesecev. Šteje se, da ima vaš otrok regurgitacijo, če tri tedne ali več najmanj dvakrat na dan poliva, vendar nima drugih očitnih znakov bolezni, kot so napenjanje, bruhanje, hujšanje ali težave pri hranjenju. Simptomi kislinskega refluksa pri novorojenčkih se običajno prvič pojavijo med 2. in 4. tednom. Najvišjo stopnjo dosežejo okoli 4. meseca in se začnejo umirjati okoli 7. meseca. Simptomi se običajno umirijo do 6. meseca, v nekaterih primerih pa lahko kislinski refluks pri dojenčku traja do 1. ali 2. leta starosti. Po prvem letu starosti se pojavnost GER zmanjša na 1%.
Težave s spanjem so lahko eden od simptomov refluksa. Dojenček lahko ima izzive s tem, da sploh zaspi, ne zmore spati več kot 15-20 minut v kosu, ne odgovarja mu ležanje na hrbtu oziroma najraje spi v pokončnem položaju (npr. pri mami/očetu na ramenu) ali pa potrebuje gibanje/zibanje, da zaspi ali da spi. Prav tako se lahko pojavijo težave s prebavo, kot so driska, zaprtje ali trd trebuh. Dušenje med hranjenjem je lahko en od znakov kislinskega refluksa novorojenčka, saj se del želodčne vsebine vrača v požiralnik. Če se vam zdi, da se vaš dojenček med hranjenjem ali po njem duši, poskusite z zgoraj opisanimi domačimi metodami in sredstvi (zlasti s hranjenjem v pokončnem položaju). Simptom GERB-a pri dojenčku je lahko tudi zamašen nos.
Večina zdravnikov postavlja diagnozo GER na podlagi opisa otrokovih simptomov, ki jim ga podajo starši. GER se lahko pri različnih dojenčkih kaže na različne načine in dejstvo, da ima otrok enega ali več od navedenih simptomov, lahko pomeni ali tudi ne pomeni, da ima GER. Testiranje je mogoče z metodami rentgenskega pregleda ob uporabi barija, prek endoskopije z biopsijo, s testiranjem vrednosti pH in drugimi invazivnimi tehnikami. Testiranje je treba uporabljati previdno, saj lahko ovira dojenje in zanesljivih rezultatov ne omogoča vedno.
Dojenje in refluks: Kako si pomagati?
Če je otrok dojen, potem ne dajamo AR formule, to lahko svetujemo le otroku, ki je tudi sicer na adaptiranem mleku. Če ima dojen otrok refluks, je priporočljivo, da se držite diete, kot pri alergiji na kravje mleko. To pomeni, da iz svoje prehrane opustite vse kravje mleko in mlečne izdelke ter izdelke, ki vsebujejo kazein. Protirefluksne ukrepe pa je treba upoštevati tudi. Izboljšanje bi se moralo pokazati v tednu ali dveh, če je kravje mleko tisto, ki povzroča težave.
Čeprav sta refluks in regurgitacija normalna pojava in sčasoma mineta, je vedno dobro, da se posvetujete s patronažno sestro, farmacevtom ali zdravnikom, če menite, da ima vaš otrok katero od teh težav. Ko bo diagnoza postavljena, vam bo zdravstveni delavec lahko svetoval praktične načine za lajšanje simptomov in vam po potrebi predstavil prehranske rešitve, ki so na voljo. Vedno se posvetujte z zdravstvenim delavcem, če vaš otrok redno bruha, izloča velike količine mleka ali mu je med hranjenjem nelagodno, da se lahko izključijo drugi vzroki.
Raziskave so pokazale, da imajo dojeni otroci manj refluksa in da se ta pojavlja v manj hudi obliki. Nekateri dojeni otroci z refluksom nimajo nobenih simptomov. Kaže, da dojeni otroci laže prenašajo težave zaradi GER kot otroci, hranjeni z umetno hrano. Med dojenjem dojenček giba svoj jeziček tako, da sproži peristaltične valove po prebavnem traktu. Tovrstno krčenje mišic pomaga hrano čim bolje potiskati navzdol do želodčka in naprej v tanko črevo. Človeško mleko se prebavi tudi bolj popolno in skoraj dvakrat hitreje kot prilagojene mlečne formule. Manj časa, kot je mleko v dojenčkovem želodcu, manj je možnosti, da se bo dvigovalo in vračalo v požiralnik. In še to, dojeni otroci so praviloma hranjeni v nekoliko bolj pokončnem položaju, gravitacija pa pomaga, da mleko in želodčna kislina ostaneta v želodcu, kamor sodita.
Nekateri dojenčki z refluksom se bodo morda želeli dojiti pogosto, saj materino mleko deluje kot naravni antacid (blaži delovanje želodčne kisline v požiralniku), sesanje pa je za otroka lahko pomirjujoče. Če dojenček s tem preobremeni prostornino želodčka, se lahko simptomi refluksa vendarle tudi poslabšajo. Tedaj bo morda v pomoč omejevanje dojenja le na eno dojko v obdobju dveh do treh ur, šele nato ponujanje druge dojke. Tako bo mleko pritekalo bolj počasi in otrok bo dobil več gostejšega mastnega mleka.
Drugi dojenčki z refluksom žal hitro ugotovijo, da bolečina vedno sledi hranjenju, zato začno zavračati dojenje. Ti dojenčki bodo morda imeli več koristi od ukrepov, kot so menjavanje in iskanje boljšega položaja dojenja, dojenje v spanju, umikanje v tih miren prostor s čim manj motnjami ali dojenje med hojo in rahlim zibanjem. Morda bo dojenje manj stresno, če mamica pred podojem iztisne malo mleka, šele nato pa otroka pristavi na dojko. Morda bo otroku to pomagalo, da ne bo že takoj požiral toliko zraka, ko bo prišlo do izcejalnega refleksa.
Praktični ukrepi za omilitev težav z refluksom pri dojenju:
Pokončnejši položaj: S tem, ko otroka držimo v pokončnejšem položaju med dojenjem kot tudi po podoju, lahko gravitacija pomaga, da se mleko ne bo vračalo navzgor. Uporabite ruto, sling ali drugo tehniko, da otroka naravnate na višino dojke, lahko dojite tudi stoje ali med hojo. Če dojite leže in je otrok ob vas, ga lahko pridvignete na svojo nadlaket. Dojite lahko tudi tako, da uporabite blazine ali se nagibate nad otroka, ki ste ga prej s pomočjo blazin primerno podprli in namestili v pokončnejši položaj na ležišču. Otrok naj bo obrnjen s svojimi prsmi na materina, glavica naj bo nekoliko više od bradavice.
Najboljši nasveti za spopadanje z refluksom
Vestno in nežno podiranje kupčkov: Otroka nežno dvignite, mu dajte čas, lahko ga pri tem tudi nežno premikate, seveda se izogibajte prehitrim sunkovitim gibom in previjanju takoj po podoju. Podprite ga dobro, da pokončnejši položaj ne bo obremenitev za glavico in hrbtenico. Če se pri položaju "čez ramo" krivo, opleta in zaletava z glavico, bo to morda celo poslabšalo situacijo, zato ga obrnite raje naprej. Dobro je, da si ogledate položaje pravilnega hendlinga, če tega še ne poznate. Otrok naj bo vsaj kakšne pol ure po hranjenju, če ne zaspi, v bolj pokončnem položaju. Morda bo kupček moral podreti večkrat. Če zaspi in bi ga radi odložili, ga odložite na levi bok. Če kupčka ni podrl, otroka nekaj časa opazujte. Morda se bo kaj hitro prebudil in postal nemiren, saj ga bo zrak tiščal. Tedaj ga čim prej dvignite, da mu pomagate ponovno poskusiti izločiti zrak, sicer bo morda bruhnil leže.
Večje število majhnih podojev: Eden od ukrepov je, da otroka dojite pri vsakem hranjenju na eni dojki. Seveda ga lahko na isto dojko pristavite večkrat zapored. Ker se mleko v dojki doječe matere nikoli povsem ne porabi, bo dojenček tako nagrajen s počasnejšim tokom mleka in z mlekom take sestave, ki mu bo pomagalo lajšati bolečine v pekočem grlu, ne bo pa količinsko preobremenilo želodčka. Močno izcejanje in močan tok mleka lahko povzročita, da otrok hkrati zajema in golta več zraka, kar utegne sprožiti še več polivanja.
Umikanje od motenj: Ljubeče roke staršev so jim lahko res v olajšanje pri pomirjanju. Pogosto se staršem kot strategijo za zmanjševanje težav priporoča gostenje mleka z raznimi žitnimi kosmiči, vendar raziskave niso dokazale, da bi bila ta strategija kaj v pomoč pri odpravljanju oz. lajšanju težav. Pri dojenčku, mlajšem od šestih mesecev, lahko kosmiči deloma zavzamejo mesto, ki ga je dotlej imelo materino mleko v otrokovi prehrani, kar lahko vodi k zmanjšanju tvorbe mleka. Žitni kosmiči še zdaleč niso enako hranljivi kot materino mleko. Poleg tega lahko gosta hrana ob povračanju še bolj draži požiralnik kot povračanje materinega mleka. Žitne kosmiče lahko majhen dojenček, ki še ni zrel za gosto hrano, ne nazadnje vdihne oz. dobi v pljuča, zaradi česar se lahko razvije tudi pljučnica. Ukrep z gostenjem z žiti pri nekaterih dojenčkih povzroči tudi alergične reakcije na samo živilo.
V večini primerov bosta čas in dozorelost sama opravila z refluksom. Med tem so lahko matere dojenčkov z GER prepričane, da z dojenjem svojim otrokom ponujajo najboljši začetek za življenje. Svetovanje za refluks je razdeljeno v 4 različne pakete - UVAJANJE midi za vse tiste, ki imate dojenčka z refluksom in ne veste kako začeti z uvajanjem hrane ter paketi PODPREM mini, midi in maxi.
Če je mogoče, si prizadevajte za dojenje, saj je refluks pri dojenih dojenčkih običajno veliko manj izrazit. Materino mleko se namreč lažje in hitreje prebavi kot mlečna formula. Namesto večjih in redkejših hranjenj pogosteje ponudite manjše količine materinega mleka, kar lahko pomaga omiliti refluks pri dojenčku. Kadar druge taktike ne pomagajo, lahko nekatera zdravila varno pomagajo zmanjšati ali nevtralizirati želodčne kisline ali izboljšati prebavo. Operacija se priporoča redko, le če dojenček ne pridobi dovolj teže ali ima težave z dihanjem zaradi refluksa.
V zadnjem času je bilo kar dosti vprašanj na temo polivanja, težav z refluksom (GER), zato je bilo prevedeno nekaj informacij, ki jedrnato in sistematično pojasnjujejo vzroke, tehnike reševanja težav in gostenje. Vsekakor je razumljivo, da je polivanje otroka težka situacija, ob kateri smo starši v skrbeh ali celo v stresu, zato dodatne informacije lahko samo koristijo.