Vsako obdobje z dojenčkom je bolj dinamično in mine hitreje. Od šestega do devetega meseca starosti dojenčki ponavadi osvojijo plazenje in sedenje, hkrati s tem pa lahko dosežejo tudi več predmetov in lažje raziskujejo okolje okoli sebe. Ta čas predstavlja pomembno obdobje za razvoj osnovnih sposobnosti, kot so vid, sluh, gibanje in koordinacija, pri čemer igra ključno vlogo izbira pravih igrač in dejavnosti. Z igro otrok razvija osnovne sposobnosti, ki mu pomagajo pri raziskovanju sveta in spoznavanju novih dražljajev.
Senzorično odkrivanje in raziskovanje predmetov
Dojenčki v tem obdobju bodo navdušeni nad nepoznanimi predmeti različnih oblik, velikosti in materialov. Dotikanje različnih predmetov in igrač je ključno za njihov senzorični razvoj. V tem času je pomembno, da imajo dojenčki na voljo košaro z različnimi igračami, grizali in drugimi naključnimi predmeti, za katere starši menijo, da bi jim bili zanimivi. Košara ne sme biti prevelika, predmete v njej pa je priporočljivo občasno zamenjati. Ključno je, da so predmeti različnih velikosti, oblik, barv in materialov, pri čemer je treba paziti, da niso premajhni (ker jih dojenčki dajejo v usta), ostri ali pretežki.
Tako imenovane senzorične škatle, posode ali košare so zelo primerne za igro dojenčka in malčka. V njih lahko zložimo predmete glede na različno tematiko, barvo, obliko ali namen. Otrok bo predmete z veseljem prijemal, spoznaval njihove lastnosti, jih zlagal ven iz škatle in nato še nazaj noter. Ta dejavnost spodbuja fine motorične spretnosti in koordinacijo oko-roka.
Gibalne igre in razvoj motoričnih sposobnosti
Ko dojenček postaja gibalno bolj sposoben, se z gibi odziva tudi na glasbo - »pleše«. Pomagajte mu občutiti glasbeni ritem, plešite z njim ob vaši najljubši glasbi ali zavrtite kakšno zgoščenko otroških pesmic z izrazitim ritmom. V tem obdobju dojenček rad tudi sam z igračami in drugimi predmeti ustvarja različne zvoke. Predmete stresa, preprijema iz roke v roko, tolče s predmetom ob predmet ali ob tla. Tako stvari preizkuša in spoznava, hkrati pa se uči tudi o vzroku in posledicah, kar zahteva kar nekaj ponovitev.
Igre, kot je "letalo", kjer dojenčka primete za prsni koš in ga dvignete v zrak, ter ga premikate gor in dol, levo in desno, hitro in počasi, so zelo priljubljene. Dodajanje zvokov brnenja motorja poveča zabavo. Zibanje v naročju, pa naj bo hitro ali počasi, gor in dol ali levo in desno, bo všeč večini dojenčkov. Tudi zibanje v gugalnici je lahko zabavno, čeprav morda še ne sedijo samostojno. Improzirano zibanje na odeji, ki jo partnerja skupaj držita za robove, je lahko varna alternativa.
Kaj je moj žanr? | Predšolski ples | Naučite se plesati | Otroške pesmi skupine READY SET DANCE
Lesene sestavljanke s čepki spodbujajo uporabo pincetnega prijema (palec in kazalec), razvijajo vidno razlikovanje oblik in velikosti ter koordinacijo oko-roka. Dojenček sprva sestavljanke morda ne bo znal pravilno sestaviti, vendar bodo sestavni deli zanimivi, premikal jih bo sem in tja, vadil pincetni prijem ter si zapomnil živali in predmete iz sestavljanke. To je igrača, ki je lahko dolgo v uporabi.
Pri tej starosti je pomembno tudi zavarovati stanovanje, saj dojenčki postajajo bolj gibalni in radovedni. Ostri robovi, neprimerne igrače in majhni delčki predstavljajo potencialno nevarnost.
Kognitivni razvoj in zgodnje učenje
V tem obdobju dojenček, ki je bil morda že v prejšnjem obdobju izpostavljen pogovorom in branju, zdaj že razume nekatere besede. Nadaljujte z branjem slikanic ali kartonk z osnovnimi besedami, domačimi živalmi in prevoznimi sredstvi. Spodbujajte ga k ponavljanju različnih zlogov in glasov. Večkrat, kot boste neko besedo ponovili, hitreje si jo bo zapomnil. Na primer: “Jakob, poglej, to je kuža. Kako se oglaša kuža? Kuža laja. Hov-hov.”
Kognitivni razvoj pri dojenčkih lahko prevedemo v razvoj logičnega mišljenja. Ko igrača nenadoma izgine v škatli in dojenček misli, da je ni več, poskrbite, da se kasneje ponovno pojavi. Tako se uči koncepta stalnosti predmetov. Igra "kukanje" (ni, ni mame/Kje je…?) s tetra pleničko, ki jo nežno pokrijete dojenčku po obrazu in nato hitro potegnete stran, je odličen način za vadbo te sposobnosti.
Igra s kockami in kozarci različnih velikosti je zelo zanimiva. Dojenček bo kocke sprva samo prijemal in dajal v usta, nato bo z njimi tolkel, šele kasneje pa bo iz njih kaj sestavljal. Zelo zanimivo mu bo, če bo lahko podrl nekaj, kar ste zgradili vi. Skupaj lahko kocke razporedite po barvi in/ali velikosti. Pri kozarčkih je simpatično, da se odkotalijo, kar spodbuja dojenčka k učenju plazenja ali hoje.
Kuhanje je lahko priložnost za zabavo dojenčka, če mu ponudite kuhalnice, žlice, lonce in plastične posodice ter pokrovke. Z udarjanjem po pokrovkah in loncih dojenček ustvarja hrup in raziskuje vzrok in posledico. V lonec lahko postavite medvedka in ga pokrijete s pokrovko, nato pa glasno vprašajte, kam je izginil medvedek in mu ga zopet pokažite. Ta igra izginjanja in prikazovanja predmetov bo dojenčka zabavala in vadila njegovo zbranost ter pozornost.
Govor, sluh in socialni razvoj
Z dojenčkom se je priporočljivo pogovarjati že od prvega dneva življenja, v obdobju med šestim in devetim mesecem pa je še posebej priporočljivo čim več pogovarjati. Poimenujte vse predmete, govorite mu, kaj delate, kaj počne on ali ona. Sprašujte ga, kje so lučka, posteljica, žoga, ter ga učite, da vam predmete pokaže. Oponašajte zvok vlaka in različnih živali, morda bo dojenček zvok ponavljal za vami. To so prvi začetki učenja govora, naj bodo kar se da zabavni, pri čemer je pomembno tudi, da vi ponavljate za njim, kar ga bo spodbujalo k učenju govora.
Učenje govora poteka tudi preko poslušanja. Ko dojenčku šepetate njegovo ime ali druge besede v tulec, ga spodbujate k poslušanju in zaznavanju zvokov. Ko se dojenček oglaša, se odzovite in posnemajte njegovo "ščebetanje". Bolj kot se odzivate na njegove poskoke govorjenja, bolj ga opogumljate in mu dajete veselje za vajo.
Odnos z mamico in očkom, sorojenci, babico in dedkom ter kasneje prijatelji temelji na posebnih pravilih. Dojenčka na te odnose pripravljamo od rojstva dalje in ga vključujemo v družbo, v kateri živimo. Družinski obroki postanejo prijetno opravilo, ko dojenčku dovolite, da začne jesti sam. S hrano, narezano na majhne koščke (kruh, sadje, zelenjava, testenine, mehko meso), bo vadil precizen prijem in odkrival svet okusov. Ponudite mu tudi žlico, četudi bo sprva več hrane na tleh kot v ustih.
Pri igri z dojenčkom je pomembno upoštevati njegovo počutje. Če je dražljajev preveč, lahko plane v jok, zato vedno upoštevajte njegovo reakcijo in začnite previdno ter počasi.
Plavanje in vodne aktivnosti
V večjih mestih po Sloveniji potekajo organizirani tečaji plavanja za dojenčke, ki niso pravo učenje plavanja, temveč spoznavanje z vodo in gibanje v njej. Dojenček se skozi igro seznani z vodo in z druženjem, igranjem ter uživanjem v njej. Vadba ni priporočljiva pred četrtim mesecem starosti, potrebno je počakati na primerno odpornost dojenčka in prve serije cepljenj. Bistvo tečajev je v sonožnem odrivu in samostojnem gibanju v vodi, pri čemer pomaga rdeč Fredov obroč. Če opazite pri dojenčku pretirano iztegovanje hrbta in glavice, se izogibajte plavanju, saj le-to še vzpodbuja to iztegovanje in lahko vodi do napačnih vzorcev gibanja.
Igra z vodo v banji je za večino dojenčkov zelo zabavna. Mehke in gumijaste vodne igrače so odlična izbira, prav tako knjigice za v vodo. Mokra in drugačna tekstura ter okus vode predstavljajo nepozabno senzorično izkušnjo. Dojenček med čofotanjem brca z nogicami in pošprica celotno sobo, kar je del zabavne igre.
Pomembnost igre in individualnega razvoja
Igre in druženje z dojenčkom naj bodo namenjeni zabavi in ne poskusom pospeševanja dojenčkovega razvoja. Vsak dojenček je individuum in se ne razvija popolnoma enako. Pri nekaterih je hitrejši gibalni razvoj, pri drugih prednjači razvoj govora ali socialnih veščin. Zavedajte se, da vse, kar želite naučiti dojenčka, lahko dosežete preko igre.
Izbira pravih igrač v prvem letu otrokovega življenja je ključna za njegov razvoj. Igrače, ki spodbujajo senzorične in motorične veščine, ne le zabavajo, ampak tudi prispevajo k boljšemu razvoju možganov in pripravi otroka na kasnejše faze učenja. Pri izbiri igrač je bolj pomembno, kako bodo podprle otrokov razvoj, kot pa njihov izgled. Pomembno je, da imamo doma igrače, ki podpirajo različna področja - nekaj za vizualno in slušno zaznavanje, nekaj za koordinacijo, nekaj za ravnotežje in tako naprej.
Starši naj se potrudijo preveriti, kakšna je dodana vrednost igrače - katero veščino bo otroku pomagala razviti. Tako lahko otroka na enostaven način podpreš in mu pomagaš izkoristiti njegov potencial. Igranje z vašim dojenčkom ni le zabavno, temveč mu tudi pomaga razviti veščine, ki jih lahko nadgradi za aktivno otroštvo. Vedno se prepričajte, da ima vaš otrok moč in razvojne sposobnosti za dejavnosti, ki jih izberete.