Prvi trenutki po rojstvu so za novorojenčka izjemno pomembno obdobje, polno novih izkušenj in prilagajanja na zunanje okolje. V tem ključnem času človeški dotik ne le krepi vez med starši in otrokom, temveč ima tudi globok vpliv na njegovo fizično in čustveno dobro počutje. Ta članek bo podrobno raziskal pomen dotika za novorojenčka, od prvih trenutkov po rojstvu do prvih mesecev življenja, ter osvetlil tudi ključne vidike njegovega zgodnjega razvoja in prilagajanja.
Prvi stik: Kaskada pozitivnih učinkov
Človeški dotik je pomemben vidik nege in skrbi za vsakega novorojenčka. Zdravje dojenčka je zelo odvisno od tega, koliko ljubečega, čutečega dotika dobi od drugih ljudi. Dojenčki, ki redno prejemajo veliko nežnega dotika, priraščajo bolje kot tisti, ki tega ne izkušajo. Prvi dotik, ki ga novorojenček doživi, ko ga takoj po rojstvu k sebi privije mama, sproži kaskado hormonov, ki se začnejo izločati v njegovem telesu, koristijo njegovemu zdravju in mu pomagajo uravnavati telesno temperaturo. Tvoj dotik, mama, znižuje raven stresnega hormona kortizola pri dojenčku, kar mu pomaga k boljšemu in bolj mirnemu spancu. Tvoj dotik mu pomaga, da se počuti varnega in ljubljenega in se kasneje v življenju z manj strahu sooča z izzivi.
Med dotikanjem novorojenčka se sprošča povezovalni hormon oksitocin. Tako otroku kot tistemu, ki se ga dotika. Povečuje občutek povezanosti, varne navezanosti, ljubezni, varnosti med člani mlade družine. Dotik kože na kožo, ko si sveže rojenega, golega otroka mama položi na svoj gol prsni koš in ga ljubeče prižame k sebi, je vrsta človeškega dotika, ki neizmerno ugodno vpliva na dojenčka. Tako imenovano kengurujčkanje tudi v naslednjih dneh povečuje možnosti za uspešno izključno dojenje in pomaga k boljšemu pridobivanju teže po rojstvu.
Kengurujčkanje: Poseben pomen za nedonošenčke
Posebej izpostaviti velja nedonošenčke, ki še bolj kot donošeni dojenčki nujno potrebujejo stik kože na kožo. Nedonošenček, rojen do dva meseca prezgodaj, ki je dovolj stabilen, da zmore dihati samostojno, nadvse uživa, se bolje počuti, ko si ga mama ali oče namestita pod svoje obleke na gol prsni koš. Pri mami je še dodatna prednost, da lahko prisesan na dojko, dobiva dragocene kaplje sprva kolostruma, pozneje mleka in spodbuja laktacijo. Nedonošenčki bolje vzdržujejo svojo telesno temperaturo in srčni utrip v objemu staršev, ki jih pestujejo gole na svoji koži, kot pa če so položeni v inkubator. Lahko si mislite, da med kengurujčkanjem dojenčki ne jokajo. Celo pri starosti 6 mesecev dojenčki, ki so bili kengurujčkani, jočejo manj, kot njihovi vrstniki, ki so preživeli svoje prve tedne v inkubatorju. To sploh ni presenetljivo, kajti zgodnji telesni stik in manj joka pomagata mami, da se z dojenčkom poveže hitreje in postane dovzetnejša, bolj senzitivna za njegove potrebe. Mama je samozavestnejša v prepoznavanju potreb svojega dojenčka in velika verjetnost je, da bo svojega dojenčka dojila.
Očetov prispevek k negi in povezovanju
Človeški dotik ne bi smel biti omejen. In izpostaviti velja, da ne bi smel biti omejen zgolj in le na mamo. Dojenčki običajno dobijo veliko telesnega stika in dotikov od mame, očetje pa so tukaj kar velikokrat zapostavljeni, še posebej, kadar mama svojega dojenčka doji. Oče se lahko v skrb za dojenčka vključi tudi ob predpostavki, da je dojenček dojen. Kakovostno preživet čas med masažo, kopanjem in pestovanjem, kadar počiva mama, je odlična popotnica ljubečih odnosov med očetom in otrokom. Telesni stik med očetom in dojenčkom gradi povezovanje med njima in med celotno družino. Dojenček se tako počuti bolj varnega in sproščenega. Dotikanje med mamo, očetom in dojenčkom spodbuja povezovanje od prvih trenutkov življenja naprej in postavlja dobre temelje za celo življenje.
Prvi dnevi novorojenčka: Prilagajanje na novo okolje
Po mesecih pričakovanj je končno prišel trenutek, ko starši prvič uzrejo svojega otroka. Kadar gre za rojstvo prvega otroka, je predstava staršev o novorojenčku, ne glede na lekcije v materinski šoli in prebiranje najrazličnejše literature, pogosto drugačna od resničnega videza novorojenčka v prvih urah po rojstvu. Namesto nasmejanega rdečeličnega novorojenčka je pred nami drobno bitje s podolgovato glavo, modrikasto kožo, ki je pogosto prekrita z mastno belo oblogo (verniksom), sluzjo in krvjo. Večina novorojenčkov takoj po rojstvu spontano ali pa ob blagem drgnjenju po dlaneh in podplatih glasno zajoka. Babica ali porodničar takoj po rojstvu položita novorojenčka na materin trebuh, s čimer poleg ugodnega psihološkega učinka dosežemo tudi, da novorojenček od matere dobi zaščitno kožno bakterijsko floro.
V starosti ene do petih minut babica ali zdravnik za hitro presojo novorojenčkovega stanja ocenita njegove vitalne znake in odzivnost. Zbir petih kazalcev (bitje srca, dihanje, barva kože, mišični tonus in odzivnost) da najvišjo možno oceno 10 in jo imenujemo ocena po Apgarjevi. Ocena po Apgarjevi ni šolska ocena in nima nobene napovedne vrednosti za prihodnost, ampak samo služi medicinskemu osebju kot orientacija, kdaj novorojenček potrebuje dodatne ukrepe, kot na primer dodatek kisika ali predihovanje prek maske. Nižja ocena po Apgarjevi je najpogosteje posledica protibolečinskih zdravil med porodom, ki zaradi prehoda prek posteljice uspavajo tudi novorojenčka in tako zmotijo normalno prilagajanje po rojstvu. Prav tako imajo nižjo oceno tudi vsi prezgodaj rojeni otroci, čeprav ne potrebujejo nobenih dodatnih ukrepov po rojstvu. V izjemno redkih primerih novorojenček potrebuje po rojstvu pravo oživljanje.
Medtem ko osebje oskrbuje mamo po porodu, babica novorojenčka odnese na ogrevano previjalno mizico, kjer oskrbi popkovino, ga stehta, izmeri njegovo dolžino in obseg glavice. Za zaščito oči pred morebitno gonokokno okužbo novorojenčki po rojstvu dobijo kapljice srebrovega nitrata. Čeprav te delujejo protivnetno, lahko kemično nadražijo novorojenčkovo očesno veznico, tako da v prvih 24 urah pogosto povzročijo nastanek vodenega ali vodeno-gnojnega izcedka iz oči. Tak izcedek ne potrebuje zdravljenja. Vsi novorojenčki takoj po rojstvu preventivno prejmejo tudi odmerek K-vitamina v obliki injekcije v zadenjsko ali stegensko mišico. Možen način dajanja K-vitamina je tudi z zaužitjem, vendar je pri taki obliki uporabe zaščita manj učinkovita.
Takoj po začetni oskrbi gre novorojenček nazaj k mami in začnejo se prvi poskusi dojenja. Tudi če novorojenčka samo položimo na materin trebuh, se bo sam postopoma prerinil do materine dojke in poskusil sesati. Niso pa vsi novorojenčki enako živahni sesalci. Nekateri na začetku potrebujejo nekaj spodbude. V prvih 48 urah mleko šele začenja nastajati. Prvo mleko, ki ga je količinsko manj, je lahko videti vodeno ali pa močno rumene barve, vedno pa je (ne glede na barvo) bogato s protitelesi, ki novorojenčka ščitijo pred okužbami. Ob prvih poskusih podoja je dovolj, da novorojenček le nekajkrat dobro in pravilno povleče. To je stimulacija, s katero bo v naslednjih dneh nastalo dovolj mleka. Novorojenčki, ki med nosečnostjo primerno rastejo, imajo dovolj zalog, da lahko brez težav preživijo prvih 48 ur tudi z manjšimi količinami mleka.
Prve ure po rojstvu se pri novorojenčkih zaradi poroda pogosto pojavlja slabost, zaradi katere neredko bljuvajo plodovnico. V teh primerih novorojenček dojenje pogosto odklanja, kar pa ni nič hudega. Slabost bo postopoma minila in dojenje bo steklo tako kot pri novorojenčkih, ki jih ta nadloga ne doleti. Izjeme pa so novorojenčki, ki so zaradi slabšega delovanja posteljice svoje zaloge porabili že med nosečnostjo in je njihova porodna teža nižja. Nekateri novorojenčki so v prvih 24 urah precej budni, medtem ko drugi prve ure po rojstvu v glavnem prespijo. Oboje je normalen odziv novorojenčka takoj po rojstvu. V prvih 24 urah bo novorojenčka pregledal tudi zdravnik-pediater. Pri večini novorojenčkov je pregled brez posebnosti in nadaljnje zdravniške kontrole do odpusta niso več potrebne. Naj bo prvi dan prav poseben dan. Uživajte v sobivanju z novorojenčkom in se ne obremenjujte z zapiski z učnih ur materinstva; narava je poskrbela, da se te razvijejo same.
Povezovanje in razvoj: Kako otrok prepoznava ljubezen
Z izrazom novorojenček poimenujemo dojenčke od rojstva pa do dopolnjenega prvega meseca. Večina novorojenčkov že v prvi uri po rojstvu kaže nenavadno veliko zanimanje za svoje neposredno okolje. Pričakovali bi, da bodo utrujeni in nerazpoloženi, a temu ni tako. Oči imajo široko odprte, z njimi iščejo mamin pogled in navadno malo jočejo, pri materi že takoj tudi sesajo na dojki. Novorojenčki prve tri ali štiri dni ne potrebuje veliko hrane. Če sesajo pri materinih prsih, bodo v teh dneh dobivali mlezivo. Prav zato, ker dojenčki prve dni jedo malo, štiri ali pet dni po porodu izgubljajo na teži. Običajno novorojenček izgubi v teh dneh približno 225 g, ki jih potem v naslednjih petih dneh spet pridobi.
Organiziranost otrokovega telesa se šele čez čas docela prilagodi življenju izven maternice in začne v celoti opravljati vse življenjske funkcije. Dokler ste otroka nosili v sebi, je zanj skrbelo vaše telo, dovajalo mu je hrano in kisik, odvajalo izločke, ga odevalo s toploto in varovalo pred zunanjimi vplivi. Zdaj, ko je ločen od vas, pa mora otrokov organizem sam skrbeti zase. Mora sesati, požirati hrano in vodo, prebavljati in izločati neprebavljene snovi. Iz hrane mora dobivati energijo za opravljanje telesnih funkcij, za ogrevanje in za rast. Dihati mora, da dobi kisik, s kašljanjem in kihanjem pa čistiti dihalne poti. Hkrati pa, ko sprejema nove dolžnosti, mora obvladovati še pravo bombardiranje dražljajev novega sveta. Spozna svetlobo in temo ter spozna oblike in predmete. Otrok spozna lakoto oz. prazen želodec, sesanje in poln želodec, podiranje kupčka. Nenadoma se okrog njega pojavijo zvoki, vonji in okusi. Preden se otrok rodi, čuti tesen objem maternične stene, toploto materinega telesa in utrip njenega srca.
Če ne boste posebej pozorni, ne boste opazili, kako prijetno učinkuje na novorojenčka vaš glas. Na tej stopnji sta vidni in slušni sistem še ločena drug od drugega, zato se lahko zgodi, da bo otrok prisluhnil, ne da bi gledal, od kod prihaja zvok, ki ga sliši. Če ga boste pozorno opazovali, boste videli, kako se odziva vašemu ljubkovalnemu čebljanju. Če joče, bo pogosto obmolknil, ko bo zaslišal, da ste se približali. Ni treba, da bi vas najprej zagledal in začutil vaš dotik. Če pa takrat, ko mu začnete govoriti, miruje, se bo začel vznemirjeno premikati. In če brca, bo otrpnil in pozorno prisluhnil glasu. Dolgo bo še trajalo, preden bo novorojenček vaše besede tudi razumel, toda takoj po rojstvu bo razločno reagiral na ton vašega glasu. Kadar boste govorili tiho in ljubkovalno, mu bo prijetno, če pa boste ostro spregovorili s starejšim otrokom, medtem ko se boste ukvarjali z novorojenčkom, se bo le-ta najbrž nakremžil in zajokal.
Vaš novorojenček vidi jasno in razločno že od rojstva. Najlažja žarišča razdalja je za otroka 20 do 25 cm od korena nosu. Natanko na tej razdalji vidi jasno, bolj oddaljene predmete pa vidi zabrisano. Novorojenčkova razdalja jasnega vida ni zgolj rezultat naključja, temveč je natančna razdalja, ki loči njegov obraz od vašega, kadar ga hranite. Dokler je otrok še novorojenček in ne dojenček, ki se je že navadil življenja zunaj maternice, bo njegovo obnašanje povsem naključno in nepredvidljivo. Utegne se zgoditi, da bo šest ur vsake pol ure jokal, da je lačen, potem pa bo šest ur nepretrgoma spal. Če je lačen zjutraj, še ne pomeni, da bo lačen na enak način tudi popoldne, kajti njegova lakota je še popolnoma nesistematična in neizoblikovana. Prebava se še ni ustalila in znamenja lakote še niso postala tako jasna in izrazita, da bi jih novorojenček lahko prepoznal. V tej zgodnji dobi novorojenček še ne joče zato, da bi ga mama podojila, saj ne ve, da mu je neprijetno zato, ker je lačen oziroma da bo s sesanjem dobil hrano in se bo po jedi počutil bolje. Novorojenček se torej odziva le na trenutne občutke.
Tudi s spanjem je podobno. Novorojenčki spijo povprečno po 16 ur na dan, vendar v prvih dneh življenja tako polagoma zdrsnejo iz budnosti v spanje, da težko ugotovimo, v katerem stanju so v danem trenutku. Prehajanje iz enega stanja v drugo je s stališča otroka nepomembno. Za vas pa bi bilo življenje lažje, če bi vedeli, ali je buden (in torej potrebuje pozornost in družbo) ali spi (in torej nekaj časa ne potrebuje ničesar). Namesto, da zadrema pri nekom v naročju, je najbolje, če ga že od začetka dajete spat, kadar potrebuje spanje, in da vstane, kadar je buden. Če ga vedno položite v košarico ali voziček, kadar je zaspan, bo ta prostor kmalu povezal s spanjem. Če dojenček spi, to še ne pomeni, da mora biti v hiši vse tiho. Običajni zvoki ga v zgodnji starosti ne motijo. Vendar če boste vsi hodili po prstih in šepetali, ko bo spal, se bo morda pozneje navadil in ne bo mogel zaspati, če bo okolje glasnejše. Pomembno je, da spi ob zvokih, običajnih za vaše gospodinjstvo. Zunanji dražljaji zmotijo dojenčka le, če se nenadoma spremenijo. V prvih dneh po porodu vam bo najboljši vodnik za ravnanje z novorojenčkom vzgibi vašega telesa in otrokovi telesni odzivi. Z novorojenčkom je potrebno ravnati tako, da se mu bo novo življenje zdelo čim manj drugačno od življenja v maternici. Njegove potrebe so preproste in vedno enake, le takoj jim je treba ustreči. Nahranite ga, previjte in toplo zavijte, nato pa ga stisnite k sebi in mu kaj lepega recite. Ko se bo umiril, bo spoznal, da je na tem svetu prijetno živeti.
Prepoznavanje ljubezni: Znaki navezanosti skozi razvoj
Ena stvar je gotova, ko postaneš mama ali očka - komaj se navadiš na neko početje svojega otroka in že se vse spremeni. Zdi se, kot da se en dan komaj preobrnejo na boku, naslednji dan pa že plezajo čez okno. Starševstvo je nepredvidljivo in četudi si zamislite, kako bo vaš dan potekal, ga otrok lahko popolnoma preobrne na glavo. Gotovo ste že slišali za rek 'majhni otroci in majhni problemi, veliki otroci in veliki problemi'. Pa to drži? Je ena faza boljša od druge? V tem primeru - starejši otrok pomeni več težav?
Dobre plati dojenčkov: "Dojenčki so najboljši!" je povedala neka mama Maryanne C. "Ne vem, zakaj se ljudje pritožujejo, da je z novorojenčkom težko. Moj 8-tedenski dojenček, ki občasno joka, ker ima krčke, je vseeno veliko manj zahteven kot 16-mesečnik, ki pleza vse vsepovsod." "Niti za trenutek mu ne morem obrniti hrbta, pogrešam dni, še preden je shodil." To je ena izmed prednosti dojenčkov, ki jih navajajo mnogi starši. Za mnoge je to, da se ne morejo niti za minuto sprostiti, težko. Neprestano potrebuješ oči na zadnji strani glave, medtem ko novorojenčki samo jedo, spijo in kakajo.
Dobre plati malčkov: "Resnično sem začela uživati od približno 9 mesecev, vendar so malčki veliko bolj zabavni," je izjavila neka druga mama. Kelly H se popolnoma strinja in pravi: "Do skoraj 10 mesecev smo imeli hud refluks, obdobje malčka je veliko boljše, saj zdaj bolje spim…" Gotovo je dejstvo, da starejši otrok lahko že sam izrazi, kaj ga teži, namesto, da bi moral starš ugibati, kar je ena izmed prednosti tega obdobja.
Navsezadnje pa je dejstvo, da otrok še prehitro preraste vsako obdobje, zato se nima smisla obremenjevati z malenkostmi, ampak ga poskusite čim bolj užiti.
Kako veš, da te ima tvoj otrok rad nazaj? Se sprašuješ, če te ima tvoj otrok rad? Vsi vemo, da nam novorojenčki ne morejo dati tiste povratne informacije, ki si jo po porodu in vseh teh neprespanih nočeh tako močno želiš dobiti. »Navezati se na nekoga, je proces,« pravi dr. Debbie Laible, profesorica psihologije na Univerzi Lehigh. Ko skrbiš za svojega otroka, te imajo z vsakim dnem raje in se ti na svoj način zahvalijo.
V nekaj tednih otrok prepozna svojega skrbnika in ga ima raje kot druge ljudi,« pravi dr. Alison Gopnik, avtorica knjige Philosophical Baby (Miren otrok) in profesorica psihologije na Univerzi v Kaliforniji, Berkeley. Tvoj otrok nekako samo sledi svojemu nosu. V raziskavi so raziskovalci na vsako stran doječega otroka postavili med dve blazinici za prsi. Ena blazinica je pripadala dojenčkovi mami. Pri navezovanju pomaga, če postaneš strokovnjakinja za dojenčkove joke. Neumorni in obupani joki po navadi pomenijo lakoto, nenaden jok lahko pomeni bolečino, otožen jok pomeni nelagodje. S poskusi in napakami boš sčasoma vedela prepoznati te joke, ki bodo za koga drugega čisto enaki. »Ko je dojenček v stiski in se njegovi starši na to odzovejo, se nauči, da se na njih lahko zanese in da je pomemben,« pravi dr. Linda Gilkerson, direktorica Programa za novorojenčke na Univerzi Erikson. Ampak ne skrbi, če ti vedno ne uspe ugotoviti, kaj je narobe. »Ni potrebno, da si popolna,« pravi dr. Gilkerson. Dejstvo je, pravi, da so skrbniki in dojenček v popolni sinhronizaciji le približno 40 % časa. Pomembneje je, da veš prepoznati in se tudi odzoveš, ko te tvoj otrok potrebuje. »Tvoj otrok se nauči, da se lahko zanese na svojo mamo. Tudi če en čas joče, dojenček ve, da boš prej ali slej ob njem,« pravi dr.
V kakem mesecu po rojstvu se začnejo dojenčki odzivati na obrazno mimiko svojih mam in tudi mame začnejo isto delati tudi nazaj,« pravi dr. Gopnik. To so nasmehi, pomenljivi pogledi, skrivnostni pogledi vstran in nazaj. Te norčave igrice so pomembne pri navezovanju - tako pomembne kot tvoj odziv na njegove potrebe. Ko bodo stari nekje 4 mesece, ne bodo mogli od tebe odvrniti oči. In kdo jim lahko zameri? Do takrat se bo tvoj otrok že navadil na življenje zunaj maternice. Lahko sesajo in požirajo in so tudi fiziološko bolj navajeni (nič več ne jedo in spijo kot potniki z jet lagom), tako da posvečajo več pozornosti na še kaj drugega kot le svoje telesne potrebe, razlaga dr. Nazaj se spogleduj s svojim otrokom - naj te ne bo strah pretiravati z izrazi. »Takšna obrazna komunikacija iz oči v oči je način, s katerim se dojenčki naučijo o pozitivnem dajanju in prejemanju,« pravi dr. Gilkerson.
Poznaš tiste ljudi, ki pravijo, da so dojenčkovi zgodnji nasmehi le vetrovi ali nezavedni refleksi? Ne poslušaj jih. Najnovejše raziskave kažejo, da dojenčkov nasmeh pomeni dosti več. Novorojenčkov nasmeh lahko pomeni njegovo reakcijo na tvoj nasmeh. Prvi pravi nasmehi ti bodo polepšali dan nekje med 6 in 8 tednom. Otrok se bo nasmejal, ko bo videl tvoj obraz - ali očetov obraz ali obraz bratca ali sestrice. Tvoj obraz začnejo povezovati z dobrim občutkom.
Ko so stari nekje 1 leto, si malčki velikokrat izberejo najljubši predmet, kot na primer plišasto žival ali odejico. Dr. Gropnik pravi, da ti prehodni predmeti predstavljajo tebe in tvojo naklonjenost. Zato je tudi drama, če, bog ne daj, daš to v pralni stroj. Naj ima tvoj otrok svojega ljubljenčka blizu za primere, ko se počuti negotovega. Ne obremenjuj se stem, da bi moral obstajati določeni čas, ko se je le-tega potrebno znebiti.
Dr. Laible pravi, da lahko otrok takoj od rojstva dalje prepozna glas in vonj svoje mame. Naslednji korak je, da te glasove in vonje poveže z nečim, kar lahko vidi. Zato dojenčki proučujejo tvoj obraz, kot da si ga hočejo zapomniti. No, na nek način si ga hočejo zapomniti. Vedeti hočejo, kako izgledata uteha in ljubezen.
Nekje okrog prvega leta starosti začnejo malčki dajati poljubčke. In le-ti ne bodo nedolžni poljubčki. Pričakuj mokre in močne poljube, na kateri koli del tebe je takrat najbližji. To navdušenje dokazuje, da so bili pozorni na to, kako mami kaže pozornost. In zato hočejo to posnemati, pravi dr. Richard Gallagher, direktor Inštituta za starševstvo na Centru za otroške študije Univerze v New Yorku. Otroci so zagnani učenci, še posebej glede fizične pozornosti.
Veliko dojenčkov že od začetka obožuje, ko jih pestujemo. Vendar traja nekje 6 mesecev, da imajo fizične in kognitivne zmožnosti, da sami prosijo za to. Gre za telesno govorico, s katero pokažejo, kako zelo zaupajo in obožujejo svoje starše.
To boš opazila takoj, ko se bo tvoj otrok začel plaziti. »Ti si otrokovo toplo in varno zavetje. Vendar se tudi zavedajo, da se lahko plazijo in da lahko sami raziskujejo svet,« razlaga dr. Gopnik. Svoboda, da raziskujejo - in se nato vrnejo v varno zavetje - je razlog za to dejanje. Zato dovoli svojemu otroku, da to počne. Seveda je to za veliko staršev težje, kot se zdi na prvi pogled.
Reakcija tvojega otroka, ko te vidi po nekaj urah - ali minutah - ti da občutek, kot da si zvezda. Slaba stran je jok in nelagodje tvojega otroka, ko odideš. Je del njegovega razvoja. Naučil se bo, da se vedno vrneš. Sedaj razume stalnost objektov (obstajaš, tudi ko te ni), zato je težko, ker ve, da nekje si, vendar te ni blizu, da bi se crkljala. Takrat začnejo otroci kazati prava čustva.
Kdor koli je dejal, da je posnemanje najbolj iskrena oblika laskanja, je moral poznati kakšnega dojenčka ali malčka. Ne glede na to ali po stopnicah nesejo kovček ali crkljajo dojenčka, s tem kažejo, da te občudujejo. Kot vsi ljudje - vključno z odraslimi - tudi majhni otroci posnemajo dejavnosti in obnašanje ljudi, ki jih imajo najraje, pravi dr.
Dejstvo, da se tvoj otrok po uteho zateče k tebi - in nato obriše svoje solze in steče vstran - pomeni, da te ima rad in te potrebuje. Seveda boš opazila, da ko si priča nesreči, si tudi najmanjša zasluži veliko drame.
Kateri starš še ni slišal, da je bil otrok angelček, medtem ko je bil v varstvu. Nato pa doživel naravnost hudičevo vedenje nekaj minut pozneje. Malčki preizkušajo meje z zapustitvijo - vendar najpogosteje z ljudmi, ki jih imajo radi in jim zaupajo. »Veš, da nekaj delaš prav, če se tvoj otrok lahko v javnosti primerno vede, ampak za tebe hrani vse svoje izpade,« pravi dr. Elizabeth Short, profesorica psihologije na Univerzi Cast Western Reverse.
Nekje okrog prvega rojstnega dneva in tam nekje do tretjega leta starosti se bo tvoj otrok razburil, ko boš odšla - in bo zelo vesel, ko se boš vrnila. »Tesnoba ob ločitvi je dokaz, da je njegova ljubezen do tebe drugačna kot do drugih, in začenja spoznavati stalnost objektov - razumevanje, da ljudje in stvari ne izginejo, ko jih ne moreš več videti,« pravi dr. Takšnega vedenja ne želiš utrditi, saj je nemogoče poslušati otrokove krike, ko ga pustiš v vrtec. Namesto tega mu zagotovi in mu reči: »Vem, da me boš pogrešal, vendar bo vzgojiteljica lepo skrbela zate, jaz bom pa prišla nazaj po tebe.« Tako bodo vedeli, da so varni, pravi dr.
Kaj pomeni novorojenček?
Novorojenček, tudi novorojênec (latinsko neonatus), je otrok od rojstva do štirih tednov starosti, medtem ko se izraz dojenček uporablja za otroka, starega do enega leta. Novorojenčka, ki se rodi prezgodaj, in sicer pred 37. tednom nosečnosti, imenujemo nedonošenček (nedonošeni plod). Donošenički (donošeni plodi) so rojeni med 37. in 42. tednom nosečnosti, prenošenčki (prenošeni plod) pa po 42. tednu. Ob rojstvu se lahko določi zrelost ploda glede na izgled kože, četudi točen izračun tedna ni bil mogoč. Pri novorojenčku kožo pogosto prekriva tako imenovana sirasta maz (vernix caseosa), ki se tvori v 27. tednu nosečnosti, po 40. tednu pa navadno izgine. V veliki večini držav začnejo veljati človekove pravice za novorojenčka takoj po rojstvu. Obstajajo pa tudi zagovorniki mišljenja, da bi se novorojenček obravnaval kot plod, kar bi omogočilo zakonito usmrtitev novorojenčka iz določenih, medicinsko utemeljenih razlogov (na primer huda prizadetost).
Dojenčki, ki v svojih prvih dnevih ali tednih življenja niso deležni človeškega dotika, pogosto trpijo za zdravstvenimi težavami, ki jih prinaša pomanjkanje dotika. To se lahko kaže kot nenapredovanje v rasti in razvoju, kar je pogost pojav pri otrocih v sirotišnicah, ki kot dojenčki niso bili deležni ljubečega človeškega dotika. Dotik hrani, ljubkuje, sporoča varnost, ljubezen, spoštovanje. Z dotikom, s pestovanjem, z nošenjem dojenčka ne moremo razvaditi. Dotika ni NIKOLI preveč! Naj ti povem, da je vse to popolnoma normalno. In popolnoma naravno. In ta stik, tvoj dotik dojenček nujno potrebuje. Ne bo večno v tvojem naročju. Z obilo varnega, ljubečega dotikanja zdaj mu boste dali ti in njegovi najbližji temelj, da je svet varen in lep, da se bo, ko bo pripravljen, samostojno in samozavestno ter z veliko mero samospoštovanja spustil novim dogodivščinam naproti.