Spanje novorojenčka je pogosto vir skrbi in frustracij za novopečene starše. Medtem ko nekateri dojenčki mirno prespijo noči že v prvih mesecih, drugi predstavljajo resničen izziv. Ta članek se poglobi v problematiko spanja dojenčka, posebej pri štirimesečniku, ki kljub temu, da ponoči spi dobro, čez dan kaže znake utrujenosti in nemira zaradi nezadostnega spanca. S pomočjo izkušenj drugih mamic in strokovnih nasvetov bomo raziskali možne vzroke, ponudili praktične rešitve in poudarili pomen skrbi zase za mamico.
Razumevanje spalne dinamike pri dojenčkih
Spanje novorojenčka se bistveno razlikuje od spanja odraslega človeka. V prvih nekaj tednih življenja dojenček spi v povprečju 15-17 ur na dan, vendar so njegova obdobja spanja in budnosti razdeljena v krajše, pogosto nepravilne cikle. Ti cikli, ki trajajo približno 3-4 ure, so enakomerno porazdeljeni čez dan in noč, kar pomeni, da dojenček v tem obdobju ne loči dneva od noči. Govorimo o večfaznem ali ultradianem ritmu budnosti in spanja.
V prvih mesecih življenja prevladuje aktivno spanje, ki obsega 50-60 % celotnega spanja. V tej fazi so prisotni hitri očesni gibi (REM), pa tudi številni gibi obraza, okončin ali celega telesa. To obdobje je manj stabilno kot REM spanje pri odraslih in vključuje pogosta mikroprebujanja. Mirno spanje je bolj stabilno in se običajno pojavlja v krajših intervalih.
Z razvojem osrednjega živčevja se spreminja tudi spalni ritem. Že ob koncu prvega meseca starosti se pričnejo pojavljati daljša obdobja neprekinjenega spanja, predvsem ponoči, ki lahko trajajo tudi do 6 ur. Pri štirimesečniku pa se pričakuje, da bo otrok ponoči spal dlje, medtem ko se dnevni spanec lahko še vedno pojavlja v krajših obdobjih, pogosto odvisnih od zunanjih dejavnikov ali potrebe po bližini staršev.
Izzivi dnevnega spanca pri štirimesečniku
Situacija, ko dojenček pri štirih mesecih spi 10 ur ponoči brez prebujanja, je izjemna in jo je treba ceniti. Vendar pa se kljub temu pojavlja težava kratkotrajnega dnevnega spanca, ki traja le okoli dve uri, in to pogosto le ob pomoči staršev. Ta pomanjkljivost dnevnega spanca vodi do utrujenosti, sitnosti in neutolažljivega joka popoldne. Ko dojenček končno zaspi, se pogosto zbudi že po 34 do 49 minutah, kar še dodatno poglablja utrujenost in nemir.
Ta vzorec lahko pripelje do občutka nemoči pri starših, ki so se morda nadejali bolj harmoničnega obdobja porodniškega dopusta. Kot je poudarila ena izmed izkušenih mamic, je "tisto o harmoniji na porodniškem in starševskem dopustu kar lepo pozabi - je samo lažna reklama za nevedne bodoče mamice". Zato je pomembno, da se osredotočimo na realnost in poiščemo praktične rešitve.
Možni vzroki dnevne utrujenosti in nemira
Več dejavnikov lahko vpliva na dnevni spanec dojenčka in povzroča dodatno utrujenost ter nemir:
- Prevelika stimulacija čez dan: Dojenčki se v tej starosti intenzivno odzivajo na okolico. Veliko dogajanja, novih zvokov in vizualnih dražljajev jih lahko preveč stimulira, kar otežuje umirjanje in zaspanje čez dan.
- Neustrezna dnevna rutina: Pomanjkanje jasne dnevne rutine ali preveč pozno uspavanje lahko povzroči, da dojenček postane preutrujen, kar paradoksalno oteži zaspanje.
- Fizične težave: Kot so namignile izkušene mamice, so možni tudi fizični vzroki, kot so krči, težave s prebavo ali celo alergije na hrano, ki jo uživa mamica. Če se otrok zvija in napenja, je to lahko znak nelagodja. Če vaš otrok morda pretežno diha skozi usta? Opazite, da jeziček leži na nebu med spanjem? Ljudem je zelo naravno, da imamo med spanjem zaprta usta, včasih pa zaradi različnih vzrokov usta ostanejo odprta in jeziček ne leži na nebu, kar lahko nakazuje na določen zdravstven izziv, ki bi ga bilo treba golobje raziskati. Ali vaš otrok smrči in spušča nenavadne zvoke med spanjem? Mogoče opazite, da se zelo poti, je nemiren ali ima kratke odmore dihanja med spanjem? Za širše razumevanje ali se mogoče vaš otrok prebuja zaradi zdravstvenih vzrokov, ki motijo njegov spanec, si lahko preberete moja prispevka na temo dihanja na usta in motnje spanja in povezave nemirnega spanja in zdravstvenih izivov, ki otroku kratijo spanec. Je vaš dojenček pogosto v nelagodju, ima krče in zelo pogosto neutolažljivo joka? Opazite, da je mogoče zelo občutljiv na zvok, teksture, dotik? Dojenček ima zelo nezrel živčni sistem in določena zmerna občutljivost je pričakovana.
- Potreba po bližini in varnosti: Nekateri dojenčki v tej starosti še vedno potrebujejo veliko fizičnega stika in občutek varnosti, ki jim ga nudi bližina staršev. Spanec v vozičku ali posteljici brez njihove prisotnosti je lahko zanje težji.
- Premalo ali preveč hranjenja: Nepravilno uravnoteženo hranjenje lahko vpliva na spanec. Če je otrok lačen ali pa ima morda preveč napihnjen trebušček, bo težje zaspal. Če vaš dojenček zelo pogosto je čez dan in je nerazpoložen, kot da bi bil ves čas lačen? Če ste na to vprašanje odgovorili pritrdilno, vas spodbujam, da razmislite, da si poiščete pomoč svetovalke za dojenje. Sama zelo zaupam IBCLC svetovalkam za dojenje, saj gredo čez obsežno izobraževanje iz te teme, pripadajo mednarodni organizaciji, sledijo najnovejšim smernicam in etičnemu kodeksu ter za svoje delo tudi odgovarjajo. Z zgornjim zapisom smo raziskovali morebitne zdravstvene izzive ali izzive s hranjenjem, ki bi lahko vplivale na to, da se vaš dojenček nenehno zbuja ali pogosto prebuja.
Rešitve in strategije za izboljšanje dnevnega spanca
Kljub izzivom obstaja več strategij, ki lahko pomagajo izboljšati dnevni spanec dojenčka:
- Vzpostavitev rutine: Dosledna dnevna rutina, ki vključuje mirne aktivnosti pred spanjem, lahko pomaga dojenčku signalizirati, da je čas za počitek. To lahko vključuje branje pravljice, petje uspavanke ali kratko masažo.
- Uporaba nosilke ali kengurujčka: Kot je predlagala ena izmed mamic, je "kengurujček vreča, s katero je otrok stalno povezan s tabo". Nošenje otroka v nosilki ali kengurujčku mu omogoča, da čuti srčni utrip starša, kar ga pomirja in lahko olajša zaspanje. To je še posebej koristno, ko otrok zavrača spanje v vozičku ali posteljici.
- Upoštevanje znakov utrujenosti: Bodite pozorni na znake utrujenosti, kot so žmiganje z očmi, zevanje ali drgnjenje oči. Ko opazite te znake, poskusite otroka takoj položiti v posteljico ali ga uspavati.
- Pomirjujoče okolje: Zagotovite mirno in temno okolje za spanje. Zmanjšajte hrup in zunanje dražljaje. Nekateri dojenčki se bolje počutijo, če so tesno poviti v tanko pleničko ali odejico (ne preveč oblečeni, da se ne pregrejejo).
- Očetova vključenost: Kot je bilo večkrat poudarjeno, naj očka aktivno sodeluje pri uspavanju in negi otroka, še posebej popoldne. To bo mami omogočilo potreben oddih. "Če popoldne vrešči, je najbrž živčen od vsega dogajanja - najbolj pomaga, če ga veliko pestuješ, mu poješ, seveda to lahko počne tudi novopečeni očka".
- Poskusite s kopanjem: Nekatere mamice so ugotovile, da kopanje pred popoldanskim spanjem pomaga otroku, da se sprosti in bolje zaspi.
- Prilagoditev pričakovanj: Kot je bilo že omenjeno, je obdobje porodniškega dopusta lahko naporno. "Ne pade zdaj na 'knjige in vsevedne članke' :) Če je otrok zaspan, spi, če je lačen, je, če je siten, joka in tako naprej. Če so zadeve seveda v mejah normale, in pri tebi so."
Skrb zase: Ključ do uspešnega starševstva
Ob vsem skrbi za dojenčka, je izjemno pomembno, da mamica poskrbi tudi zase. Utrujenost in stres lahko vplivata na njeno razpoloženje in sposobnost obvladovanja situacije. "Pomoje si prevec nervozna ker ortok ne spi, saj si tudi ti utrujena. Ce bi si te minute ko otrok spi se ti vzela za resen pocitek, dremez spanje bi bila bolj spocita in manj nervoza."
Kratki odmori, ki jih mamica vzame, ko otrok spi, so dragoceni. "Če rabite oddih, ga pustite za par minutk, ne imeti slabe vesti." Naročanje hrane, kot je pizza, ali sprejemanje pomoči s strani partnerja ali drugih družinskih članov, lahko bistveno olajša breme. "Raje si malo odpočij, pa kadar si zmatrana naroči halo pico."
Če se pojavljajo občutki obupa ali nesposobnosti, je pomembno poiskati podporo pri drugih mamicah na forumih ali pri strokovnjakih. Izkušnje drugih lahko ponudijo uteho in nove perspektive.
Varnost spanja dojenčka: Pomembna opozorila
Medtem ko iščemo rešitve za težave s spanjem, je ključnega pomena zagotoviti varno spalno okolje za dojenčka. Nekateri starši se odločajo za uporabo "gnezdeca" za dojenčka, vendar je treba biti pri tem previden. Strokovnjaki opozarjajo, da gnezdeca niso vedno varna.
- Tveganje za pregrevanje in oviranje dihalnih poti: Gnezdeca lahko povzročijo pregrevanje dojenčka ali potencialno ovirajo njegove dihalne poti.
- Povečano tveganje za SIDS: Spanec na čemerkoli drugem kot na trdi, ravni površini ali uporaba mehke posteljnine lahko poveča tveganje za sindrom nenadne smrti dojenčka (SIDS), znan tudi kot "smrt v zibelki".
- Priporočila strokovnjakov: Ameriška pediatrična akademija in druge organizacije ne priporočajo uporabe gnezdec za spanje dojenčkov. Svetujejo spanje na hrbtu na trdi, ravni površini, v prostoru brez dodatnih predmetov, kot so igrače ali odeje. Temperatura v prostoru naj bo med 18 in 22 stopinj Celzija.
- Deljenje sobe: Priporoča se deljenje sobe z dojenčkom vsaj do šestega meseca starosti, vendar ne deljenje postelje.
Če se odločite za uporabo gnezdeca, je nujno upoštevati varnostne ukrepe: uporabljajte ga samo pod nadzorom, pazite, da se dojenček ne pregreva in da ima proste dihalne poti. Pomembno je tudi, da se zavedate morebitnih tveganj in se posvetujete s pediatrom.
Spreminjanje spalnih asociacij za boljši spanec
Če vaš dojenček nima uvedenih več asociacij, kako zaspati in sumite, da njegovi možgani povezujejo spanje z določenim vedenjem, kot je zibanje, dojenje, hranjenje ali nošenje, predlagam, da začnete dodajati spalne asociacije ob nočnem uspavanju. Spalne asociacije dodajamo počasi in pri tem je potrebna potrpežljivost in vztrajanje. Dodajanje "ninice" je lahko dodatna asociacija, ampak moramo upoštevati, da gre pri povezavah s spanjem za popolnoma drugačne procese, ki so velikokrat del višjih delov možganov in po mojih izkušnjah samo uvajanje »ninice« ne bo zmanjšalo pogostega nočnega prebujanja.
1. Korak: Pomaga, če dodamo neko novo dodatno poznano, več senzorno asociacijo pred spanjem poleg že poznane, ki je dojenje ali nošenje, da otrok zaspi. To bi lahko bilo, da poleg nošenja - zibanja za uspavanje ali dojenja za nočno spanje uvedemo recimo božanje in petje. V primeru dojenja za uspavanje lahko še nošenje, držanje v naročju, božanje, trepljanje po ritki BREZ, da odstranimo tisto, kar je otroku poznano. Izberite si dva načina. Pri dojenju za uspavanje priporočam, da dojenje premaknemo pred nočno rutino in nato nadaljujemo z nošenjem ali drugimi spalnimi asociacijami.
2. Korak: Nosimo/zibamo/dojimo (odvisno od njegove znane asociacije) poleg še dodane nove asociacije iz prvega koraka, AMPAK nehamo recimo z nošenjem - zibanjem, dojenjem za uspavanje, tik preden otrok zaspi tako, da zdrsne v spanje z novo asociacijo. V primeru dojenja za uspavanje je ta korak zelo velik izziv, saj se otrok ob odstavitvi zelo razjezi. Vzemite si čas za ta proces in imejte realistična pričakovanja, saj je pričakovano, da ko delamo spremembe, da gremo 3 korake naprej in nato lahko 1 korak nazaj. Opazujte male korake napredka, ki vam bodo dali motivacijo, da boste vztrajali na poti.
3. Korak: Korak, ki ga izvedemo 2. do 3. dan po 2. Nosimo/zibamo (odvisno od njegove primarne asociacije) poleg dodane asociacije, ki smo jo uvedli že v prvem koraku in se ustavimo, preden otrok zaspi tako, da zaspi z novo asociacijo. Nato pa uporabimo dodano asociacijo v prvih 3 ali 4 otrokovih prebujanjih tekom noči, ki niso prebujanja zaradi hranjenja.
4. Korak: Korak, ki ga izvedemo 2. ali 3. dan po izvedbi 3. Nosimo/zibamo/trepljamo po ritki (odvisno od njegove primarne asociacije) poleg dodane asociacije, ki smo jo uvedli že v prvem koraku. To izvajajmo, dokler se otrok ne umiri. Ko opazimo, da je otok umirjen, ga držimo v naročju brez zibanja (ali božamo, držimo za roko), dokler ne zaspi. Če ne zaspi gremo en korak nazaj in nadaljujemo z zibanjem, petjem, dokler ne zaspi.
5. Korak: Korak, ki ga izvedemo 2. - 3. dan po izvedbi 4. To je navadno najtežji korak. Bodite pri tem umirjeni, potrpežljivi in konsistentni. Izvedba tegale koraka lahko traja dlje. Brez nošenja. Uporabite dodatno asociacijo in to izvajajte, dokler otrok ne postane zaspan in umirjen. Nato ga odložite v posteljo, kjer bo spal.
6. Korak: Korak, ki ga izvedemo 2. - 3. dan po izvedbi 5. Držite otroka v naročju s pomočjo druge spalne asociacije (recimo petja ali božanja). Ko opazite, da postane zaspan in umirjen, ga odložite tam, kjer bo spal.
7. Korak: Korak, ki ga izvedemo 2. - 3. dan po izvedbi 6. Otroka položite neposredno, kjer bo čez noč spal. Če ne zaspi, tako nadaljujte z božanjem … Itd., dokler ne zaspi.
Opisan način je zelo počasen način, kako spreminjamo in dodajamo spalne asociacije zelo počasi. Zahteva potrpežljivost in vztrajanje. Ne ostaja čudežna metoda, ki bo zmanjšala prebujanje vašega otroka. Tak način otroku omogoča, da ga zelo počasi in nežno privajamo na nov način uspavanja. Pomembno pa je, da nadaljujemo z istimi koraki tudi med nočnimi prebujanji, ki niso prebujanja zaradi hranjena. V praksi bi to pomenilo, da se držimo načela, da otroka ne dojimo, ko se zbudi ob 21h in 22h, ampak prvo počakamo, da sam poveže spalni cikel, nato ga stisnemo k sebi in potolažimo. Imejte pri tej metodi realistična pričakovanja. Spremembe bodo lahko zelo hitre in zavedajte se, da je to proces, ko lahko greste 2. koraka naprej in nato 1. korak nazaj in obljubljam vam, da boste prišli do cilja. Proces traja od 2. tedna do 12. tednov. Odvisno je tudi od tega, s katero asociacijo začnemo. Metoda, ki sem jo opisala, naj vam služi samo kot okvir. Še vedno jo lahko prilagodite, tako kot mislite, da ustreza otroku in vam. Res je, da so zapisi zelo vodeni, ampak tak način sem izbrala zato, da dobite širšo sliko, kako z malimi koraki dodajamo spalne asociacije. Metodo sem dobila od Lyndsey Hookway v okviru izobraževanja iz holističnega svetovanja o spanju. Jo pa boste v podobnih različicah našli pri mnogih avtorjih, kot je recimo Elizabeth Pantley, Pinky McKay … Itd.
Vem, kako težko je svojega otroka poslušati v joku. Zaradi tega niste »neuspešni starši«. Razumevanje procesa in sporočila otrokovega joka je proces, ki ga gradi vsak starš s svojim otrokom posebej. Otrok se bo pomiril, če boste ob njem zavestni, sočutni, uglašeni in mirni. Uglašenost in mirnost ob otrokovem joku je odvisna od tega, kako uglašeno in varno okolje ste imeli med odraščanjem. Od leta 2017 sem sodelovala (sodelujem) z več kot 1000 starši v spletnem programu Ljubeča mama, kjer starše usmerjamo k slišanju otrokovega joka, in s strokovnjakinjami v skupini smo hitro spoznale, da tega procesa ne moremo prehiteti. Vsi ob otrocih rastemo, le če si to dovolimo in z drugim ali tretjim otrokom boste opazili, da jok dojemate drugače in ta proces zahteva čas. Žal pa vam lahko iz izkušenj povem, da sploh pri močni asociaciji dojenja za uspavanje skoraj nikoli ne gre brez joka. Lahko pa se procesa lotite sočutno do sebe in otroka in si vzamete čas zelo majhnih korakov in to je lahko popolnoma brez joka, ampak v tem primeru so ti koraki res majhni in trajajo od 3. tednov do 3. mesecev. Možgani delujejo po predvidljivih vzorcih in vsako spremembo jemljejo kot motnjo homeostaze. To ima velik evolucijski smisel, saj sprememba zahteva dodatno porabo energije. Zato se velikokrat ljudje "upiramo" spremembam in nam povzročajo dodaten stres. Otrokovi možgani so na spremembe zaradi nezrelosti veliko bolj občutljivi in posledično tudi bolj reagirajo z boj/beg odzivom, ki se kaže kot jok. Občutljivost na spremembe boste opazili ob razvojnih preskokih, menjavi okolja … Itd., ko so otroci veliko bolj razdražljivi in se tudi lahko bolj pogosto prebujajo … To pa ne pomeni, da vsak jok otroku povzroča trajne posledice. Spanje dojenčkov in otrok se zelo izkorišča za napačno interpretacijo raziskav, ki so bile narejena na otrocih kjer je bilo ekstremno fizično in čustveno zanemarjenje, ki ga označujemo kot distres. Otroka in sebe lahko na tem procesu podpremo, da ga slišimo in sledimo procesu, ki ga otrok vodi. To je besedna zveza, ki me zelo jezi in čutim jezo ob njej, ker tako gradimo sram in krivdo na starših, ki so utrujeno od tega, da se otrok prebuja 10x, in več na noč. Z veliko mero zaupanja in strokovnega znanja lahko rečem, da nežne metode obstajajo in nobena od teh metod nikoli ne vpliva na duševno zdravje otroka ali starša. Sedaj se verjetno sprašujete, zakaj bi začela s to metodo, če lahko z drugimi metodami dosežem hitrejši napredek v kratkem času? V teh letih me je kontaktiralo mnogo staršev, ki so že poskusili druge metode in so se sčasoma izkazale za neuspešne. Upoštevati moramo, da se je navada pogostega prebujanja gradila dolgo časa. Posledično otrok in možgani potrebujejo ustvariti nove povezave in vzorce in za to je potreben čas. Katerakoli metoda, ki jo boste uporabili, bo delovala le, če boste v odzivu vstrajni in konsistentni. To nam tudi raziskave kažejo, saj v raziskavah, opazimo korelacije, da je glavni napovednik zmanjšanja otrokovega nočnega prebujanja starševski ljubeč, varen in konsistenten odziv na otroka med nočnimi prebujanji. Želim pa si, da vam bodo napotki v pomoč. Vedno sledite sebi in otroku in prepričana sem, da boste našli svojo pot in prispeli na cilj.
Takojšnje izboljšanje spanca vašega dojenčka (6 preprostih sprememb)
Zaključek: Obdobje bo minilo
Čeprav se trenutna situacija zdi izčrpavajoča, je pomembno vedeti, da je to le obdobje. Dojenčkovo spanje se bo sčasoma uredilo. Z doslednostjo, potrpežljivostjo, podporo partnerja in skrbjo zase lahko premagate te izzive. Ne pozabite, da ste kot mamica že storili veliko s tem, da ste prepoznali težavo in aktivno iščete rešitve. Vaš dojenček je zdrav in napreduje, kar je najpomembnejše.
Kot je dejala ena izmed mamic: "Saj bo. čez noc spi in to je ok. Najdi forum Pozdravljeni, Enako vprašanje sem postavila na forumu Dojenje (vsaj upam, da sem ga). Zanimajo pa me tudi vaši nasveti in osebne izkušnje. Stari smo 3 tedne. Na teži smo pridobili 710g, pleničke so lepo mokre in umazane, Jakob izgleda tudi na splošno zdrav. Se pa doji na izjemno “čuden” način. Dopoldan in popoldan se dojiva na cca. 1,5-2,5 ure. Ponoči prespi najprej 4-5 ur, kasneje se zbuja na 2-3 ure. Težava je v tem, da čas od poldneva do (v najhujšem primeru) pete ure popoldan PRESPI! Običajno spi sicer nekoliko manj (do 4 ure). Žal knjige od ga. Šoster še nisem imela časa prebrati podrobno. Sem pa našla, da naj bi dojenčke zbujali na 3-3,5 ure (predvidevam, da to ne velja ponoči). Imam torej dve vprašanji: 1. Ga zbujati? 2. Če je odgovor na prejšnje vprašanje NE, me zanima ali si naj vmes mleko izbrizgam? Nikoli namreč nisem prepričana ali bo zares spal tako dolgo. Bojim se, da si bom mleko izbrizgala, pa se bo naslednji trenutek zbudil. Predvidevam, da bi zaradi sprotnega nastajanja mleka vseeno imela dovolj mleka, čisto prepričana pa le nisem v to. Najlepša hvala za odgovore! Alenka Zdravo! Naša pikica je na začetku tudi veliko spala. Ker pa ni pridobivala na teži (30 g na teden) sem jo morala večkrat zbujati, vendar je tudi takrat slabo papcala, ker je rada spala. Bila je pač velika zaspanka. Toda v enem dnevu se je vse spremenilo in ni več toliko spala. Ne vem kaj ti bodo odgovorile druge, toda jaz ga ne bi budila, saj lepo pridobiva na teži in takrat ko se hranita verjetno dosti poje. Glede črpanja mleka pa mi je moja patronažna sestra rekla, da naj si ga izčrpavam samo takrat, ko bom res čutila da ga je preveč in naj se ne bojim, da bi izgubila mleko. Tako je bilo pri meni in zdaj je vse v redu. Imate takšnega zaspančka kot je bila na začetku naša pikica, a boste videli da se bo hitro vse spremenilo. Želim vam veliko lepih trenutkov z vašim Jakobom in lep pozdrav!!! Lea Jaz menim glede na opisano, da če otrok lepo napreduje, kar Jakob očitno že, in če pije enkrat pač na 2 uri, drugič na 4, naj pač tako pije. Jaz ga ne bi zbujala. Podobno je bilo (in je včasih še) z našo 5 tednov staro Klaro, pa sem bila tudi pred to dilemo, vendar če je otrok zdrav, donošen, bo verjetno hotel jesti vedno ko bo lačen. Enkrat pač na 2 uri, drugič lahko drugače. Kdo je pa rekel da mora jesti točno na tri ure. Oz. tudi če je kdo rekel, kdo lahko zatrdi da je to res potrebno (drugi sesalci v naravi nimajo ure, pa sesajo, ko pač potrebujejo). No, da ne bom preveč pametna, jaz svoje nisem zbujala, se mi je zdelo da ni potrebno in zaenkrat to še drži. Mleko sem si izbrizgala v takem primeru čisto malo, ravno toliko, da me ni več bolelo, da je malo “popustil“ pritisk. Če normalno pridobiva, ga jaz ne bi popoldan budila. Sedaj, ob tej vočini je tudi vreme samo močno utrudljivo. Za odrasle in otroke. Tudi pri naši se to pozna, pa ima 3.5 let. Zadremaj zraven njega še ti kakšno uro, nikoli ne veš, kateri dan se bo ritem obrnil na glavo, pa ne bo več hotel zaspati. Da boš morebitno spremembo pričakala spočita. So pa otroci zelo različni. Od moje znanke fant je zaspanec že od malega. Ko so šli na morje pri 0,5 in 1.5 leta, je tam spal 5 - 6 ur skupaj čez dan. Danes je star 4.5, pa čez vikende popoldanskega spanca potegne 4 ure obvezno. Glede iztiskanja pa ne vem. Ni ga potrebno buditi ne ponoči ne podnevi. Mleko pa si izčrpaj le toliko, da popusti pritisk. Pozdrav, Miša P. ponoči ga ne zbujajte, čez dan pa naj ne bi spal več kot 4 ure, oziroma naj ne bi bil želodček prazen več kot 4 ure. Saj tudi za odrasle velja, da je zdravo jesti na 3 - 4 ure! Pozdrav. Tudi jaz je nisem nikoli budila, se je oglasila ko je bila lačna. Glede stiskanja ti pa svetujem enako kot Miša P. Lep pozdrav Mi smo na začetku v prvem mesecu tudi zelo veliko spali. Ponoci je spal od 9h do 5 h zjutraj, čez dan pa po tri ure skupaj. V prvem mesecu se je zredil samo 0,8 kg, torej premalo. V posvetovalnici so takoj zahtevali kontrolo dojenja in dodatek aptamila. Kaj se je zgodilo? Otrok je po aptamilu dobil alergijo-ekcem-atopicni dermatitis in verjami od takrat dalje ni se nikoli prepal noci, tako kot jo je takrat. Sedaj smo strai ze 22 mesecev, pa se še vedno zbuja 2-3x na noc, poleg tega smo imeli grozno kalvarijo z atopicnim dermatitisom, da ne govorim. Menim da otroka ni potrebno prebujati. Ti pa si poskusaj vmes še stiskati mleko, če vidiš da je potrebno in pij čaje za dojenje, da ti bo mleko lepo nastajalo in bo pripravljeno za takrat ko bo otrok čez dan več lačen in buden. Glede dojenja ti bo Karmen bolj vedla svetovati, kot jaz ki smo dojili samo 2 meseca. Darja Strinjam, da 3 tedne star otrok naj bi čez dan ne spal več kot 4 ure skupaj, torej naj bi se ga čez 4 ure zbudilo in mu dalo jesti. Ponoči po potrebi. Pozdrav. Menda je za novorojenčke čisto normalno, če spijo do 16 ur, ostalih 8 pa se itak zamotijo s hranjenjem, previjanjem, jokanjem in opazovanjem sveta, se utrudijo in spet pretežno spijo. Samo zbujat ne, če vse kaže na to, da je malček sicer zdrav. Kaj bi eni dali, da bi dete lepo spalo! Srečno, Tina Jaz sem samo enkrat (po nasvetu patronažne) našo sončico zbudila, preden se je zbudila sama (po nekako 4 urah) in s tem povzročila totalno štalo. Mala je bil nejevolja, sploh se ni hotela zbuditi, še manj dojiti. Potem je jasno jokala, da je bilo groza in šele po uri in pol se je končno umirila in nahranila. Od takrat sem jo pustila spati, pa če je bilo 3, 4, 5 ali pa 6 ur. Je bila pa priden sesalček in je lepo napredovala. ,Dojila pa se je po potrebi. Kar je pomenilo, da kakšen dan tudi manj kot 6x. Hvala vsem za mnenja, nasvete in izkušnje. Tudi na forumu Dojenje sem dobila odgovor. Če se katera najde v mojem problemu ji svetujem, da odgovor prebere, saj kaže na problem tudi z drugega zornega kota. lp Alenka"
tags: #novorojencek #prevec #spi