V času nosečnosti in po porodu se delavke soočajo s številnimi pravnimi in praktičnimi vprašanji, ki se nanašajo na njihove pravice iz delovnega razmerja. Med najpogostejšimi dilemami so izraba letnega dopusta, prenos neizrabljenih dni v naslednje leto ter časovno usklajevanje bolniške, porodniške in dopusta. Razumevanje zakonskih določb in sodne prakse je ključno za zagotovitev pravic obeh strani - delavca in delodajalca. Materinski dopust je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Namenjen je materam v trajanju 105 dni v obliki polne odsotnosti z dela, od tega je 15 dni obveznih. Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog/ginekologinja. Če mati ne nastopi materinskega dopusta v tem roku, neizrabljenega dela materinskega dopusta ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen v primeru, če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Očetovski dopust je namenjen očetom, da bi sodelovali pri negi in varstvu otroka. Oče izrabi očetovski dopust v trajanju 15 dni v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela najkasneje tri mesece po rojstvu otroka.
Prenos letnega dopusta v naslednje leto: Zakonske podlage in sodna praksa
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 4. odstavku 162. člena določa, da ima delavec, ki zaradi različnih opravičenih odsotnosti, kot so bolezen, poškodba, porodniški dopust ali dopust za nego in varstvo otroka, ni mogel izrabiti letnega dopusta v tekočem koledarskem letu ali do 30. junija naslednjega leta, pravico ves letni dopust izrabiti do 31. decembra naslednjega leta. To pomeni, da zakon v navedenih primerih ureja obdobje za prenos letnega dopusta v trajanju 12 mesecev.
Pomembna sodna odločitev Vrhovnega sodišča RS z dne 25.10.2022, opr. št. VIII Ips 23/2022, je dodatno pojasnila to pravico. V konkretnem primeru je bil delavec v bolniškem staležu od 27.11.2017 do 8.1.2019. Za leto 2017 mu je ostalo 22 dni neizkoriščenega letnega dopusta. Letni dopust za leto 2017 mu je v skladu z ZDR-1 propadel z 31.12.2018, zahtevo za izplačilo denarnega nadomestila za neizkoriščeni letni dopust pa je delodajalec zavrnil. Delavec je v sodnem postopku zahteval plačilo odškodnine, ker mu delodajalec ni omogočil izrabe letnega dopusta. Vrhovno sodišče je odločilo, da je delodajalec ravnal protipravno, ker delavcu po zaključku bolniškega staleža z 8.1.2019 ni priznal pravice do plačanega letnega dopusta iz leta 2017.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v skladu s sodbo Vrhovnega sodišča, načrtuje spremembo 4. odstavka 162. člena ZDR-1. Nova ureditev bo delavcu v navedenih primerih omogočala, da ves letni dopust izrabi do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos letnega dopusta. To obdobje se tako podaljša na 15 mesecev.
Porodniški dopust: Postopek in pravice
Porodniški dopust se prične 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog, in skupaj traja 105 dni. V kolikor mati ne nastopi s porodniškim dopustom 28 dni pred datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če mati na dan poroda še ni nastopila s porodniškim dopustom.
Postopek pred pričetkom porodniškega dopusta:
- Potrdilo o predvidenem datumu poroda: Ginekolog izda potrdilo v zadnjem trimesečju nosečnosti.
- Obisk Centra za socialno delo (CSD): Največ 60 (in najmanj 28) dni pred predvidenim datumom poroda se morate oglasiti na pristojnem CSD. Tam boste prejeli obrazce za uveljavljanje pravice do porodniškega dopusta in seznanjeni boste z nadaljnjimi postopki ter pravicami v zvezi z zavarovanjem za starševsko varstvo.
- Obvestilo delodajalcu: Najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom porodniškega dopusta morate o nastopu obvestiti delodajalca. Če sklepate delovno razmerje 58 dni ali manj pred predvidenim datumom poroda, morate delodajalca obvestiti o nastopu porodniškega dopusta ob sklenitvi delovnega razmerja.
Vse potrebne obrazce lahko najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Starševski dopust: Delitev pravic med staršema
Pravico do starševskega dopusta lahko uveljavljata oba starša, vendar morata skleniti pisni dogovor, v katerem natančno določita obdobje in način izrabe dopusta. Dogovor predložita centru za socialno delo in z njim seznanita delodajalca. Vsak od staršev ima na voljo 130 dni starševskega dopusta. Oče lahko vseh svojih 130 dni prenese na mater, medtem ko oče lahko izkoristi maksimalno 230 dni dopusta, če mu mati prenese 100 dni starševskega dopusta.
Izkoristiti ali prenesti letni dopust pred porodniško?
Pogosto se pojavi vprašanje, ali je smotrno izkoristiti preostale dni letnega dopusta pred nastopom porodniške, še posebej če je delavka na bolniškem dopustu zaradi rizične nosečnosti. Praviloma, če je delavka v bolniškem staležu zaradi rizične nosečnosti, je zdravnica ne sme dati iz njega. To lahko pomeni, da ne bo mogla izkoristiti letnega dopusta pred porodniško, temveč bo morala porodniški dopust nastopiti prej, kar pa ni vedno ugodno za otroka.
Vendar pa zakon ne prepoveduje koriščenja dopusta med bolniško ali pred njenim zaključkom. Če je delavka na bolniški zaradi česarkoli drugega kot rizične nosečnosti, lahko porabi ves dopust pred nastopom porodniške. V primeru rizične nosečnosti pa je mogoče bolniško prekinitev urediti s predlogom osebnega zdravnika na komisijo za predčasno prekinitev bolniške zaradi koriščenja dopusta. Pri tem je pomembno, da se delavec posvetuje z zdravnikom in delodajalcem ter upošteva morebitna tveganja.
Pomembno je tudi zavedanje, da se bolniška ne prekinja samodejno zaradi dopusta. Če delavka želi koristiti dopust med bolniško ali pred nastopom porodniške, mora to urediti z delodajalcem in morebiti s komisijo ZZZS. Slednja lahko izda novo odločbo o prekinitvi bolniške, kar omogoča nastop dopusta.
Regres za letni dopust med bolniško in porodniško
Pravica do regresa za letni dopust je vezana na pravico delavca do letnega dopusta in na veljavno pogodbo o zaposlitvi. Regres tako pripada vsem zaposlenim, ne glede na to, ali so začasno odsotni z dela zaradi bolezni, poškodbe ali zaradi varstva in vzgoje otroka. Pogoj je le veljavno sklenjeno delovno razmerje v posameznem koledarskem letu. Delodajalci morajo izplačati regres za letni dopust do 1. julija tekočega leta. Delavcem, ki so zaposleni celo leto, pripada regres za celo leto, ne glede na to, ali dejansko delajo ali pa so upravičeno odsotni z dela. Delavec, ki je bil na bolniški ali porodniški, ima tako pravico do regresa, kot da bi delal.
Posebne okoliščine: Poroka med bolniško
Zakon o delovnih razmerjih določa pravico do plačane odsotnosti z dela tudi v primeru osebnih okoliščin, med katere spada tudi poroka. Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela najmanj en dan in največ sedem dni, odvisno od internih aktov delodajalca. To pravico lahko uveljavlja tudi med bolniško, če je le-ta dovoljena za takšne primere.
Podaljšanje starševskega dopusta: Posebni primeri in postopki
Starševski dopust se lahko tudi podaljša po Zakonu o starševskem varstvu, na primer ob rojstvu dvojčkov, nedonošenčka in tretjega otroka ter ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in skrb. Starši vse za podaljšanje starševskega dopusta uredijo na pristojnih centrih za socialno delo z oddajo obrazcev in vlog, so pojasnili na Direktoratu za družino ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. O podaljšanju morate seznaniti tudi svojega delodajalca.
Ob treh otrocih se vam "porodniška" podaljša za 30 dni, če starejša še nista končala prvega razreda osnovne šole.
Primeri avtomatičnega podaljšanja starševskega (in očetovskega) dopusta, ko center za socialno delo na podlagi vloge podaljša "porodniško":
- Ob rojstvu nedonošenčka: Starševski dopust se podaljša za toliko dni, kolikor dni je bila nosečnost krajša od 260 dni. "Porodniško" so denimo podaljšali prijateljici, ki je mesec pred predvidenim datumom poroda rodila nedonošenko. Punčka se ob dopolnjenem letu starosti še ni plazila niti ni sedela, prav tako je imela prenizko telesno težo. Podala je vlogo na center za socialno delo in ugodili so njeni prošnji. Tudi po rojstvu nedonošenčka vam pripada daljši starševski dopust.
- Ob rojstvu ali posvojitvi dvojčkov in ob posvojitvi dveh različno starih otrok do treh let: Starševski dopust se podaljša za dodatnih 90 dni. Ob rojstvu več hkrati živo rojenih otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni, prav tako ob posvojitvi več hkrati živo rojenih otrok ali več različno starih otrok do končanega prvega razreda osnovne šole najstarejšega otroka.
- Ob rojstvu otroka, ko starša že varujeta in vzgajata druge otroke: Starševski dopust se za 30 dni podaljša tudi, ko starša že ob rojstvu otroka varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do končanega prvega razreda osnovne šole, za 60 dni za tri otroke do končanega prvega razreda osnovne šole in za 90 dni za štiri ali več otrok do končanega prvega razreda osnovne šole.
- Podaljšanje očetovskega dopusta ob rojstvu več otrok: Ob rojstvu ali posvojitvi dvojčkov oziroma več hkrati živorojenih otrok ali pa dveh ali več različno starih otrok do končanega prvega razreda osnovne šole najstarejšega otroka se za dodatnih 10 dni podaljša očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka.
Mnenje zdravniške komisije za podaljšanje starševskega dopusta:
O upravičenosti podaljšanja starševskega dopusta pa lahko na podlagi dodatne vloge in zdravniške dokumentacije poda mnenje zdravniška komisija, in sicer:
- Ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo: Zaradi denimo motenj v duševnem razvoju, gibalnih ovir, slepote, slabovidnosti, gluhosti, naglušnosti, dolgotrajne hude bolezni, alergije na hrano na tri ali več osnovnih živil (mleko, soja, jajca, arašidi, pšenica) po devetem mesecu starosti, hude astme, težke hemofilije in raka, je potrebno ob koncu starševskega dopusta na pristojni Center za socialno delo vložiti dodatno Vlogo za naknadno uveljavitev pravice do starševskega dopusta in starševskega nadomestila skupaj z Dogovorom o izrabi starševskega dopusta. Mnenje o podaljšanju centru za socialno delo podajo zdravniške komisije, ki jih imenuje minister za delo, praviloma na podlagi priložene zdravstvene dokumentacije. Lahko pa člani komisije zahtevajo dodatno dokumentacijo in izjemoma tudi pregledajo otroka. Več si lahko preberete v Pravilniku o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo ter v Seznamu težkih, kroničnih bolezni in stanj.
Podaljšanja starševskega dopusta se seštevajo, kar v praksi denimo pomeni, da bo mamica po rojstvu nedonošenih dvojčkov lahko na starševskem dopustu 90 dni dlje, hkrati pa se ji bo starševski dopust podaljšal za določeno število dni zaradi rojstva nedonošenčkov.
Če z odločbo zavrnejo podaljšanje starševskega dopusta, imajo starši možnost pritožbe na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Prijavi se na Bibine e-novičke in bodi na tekočem z aktualnimi članki o zanositvi, nosečnosti, negi in vzgoji otrok, partnerskih odnosih in idejah za prosti čas.
Odmik: Navedene informacije ne predstavljajo ali nadomeščajo konkretnega pravnega nasveta in so zgolj informativni pripomoček. Odgovor je pripravljen na podlagi omejenih informacij in omejenega razumevanja ter seznanjenosti s konkretno zadevo, okoliščinami in dejstvi, ki lahko vplivajo in so lahko pomembni za posamezno zadevo, ter glede na takrat veljavno zakonodajo. Zato ga ne gre jemati kot nadomestek konkretnega pravnega nasveta v konkretni pravni zadevi.
tags: #starsevski #dopust #oce #bolniska