Obdobje dojenja je pomembno obdobje tako za materino kot za otrokovo zdravje, saj ima ustrezna prehrana dolgoročne posledice na razvoj otroka, vključno z zmanjšanjem tveganja za razvoj kroničnih bolezni v odrasli dobi, kot so povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, čezmerna telesna masa ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav se strokovno imenuje presnovno programiranje ali presnovni vtis. Zato je ključnega pomena, da si bodoče in doječe mamice uredijo svoje prehranske navade in poskrbijo za zdrav življenjski slog že v času načrtovanja nosečnosti.
Osnovna načela prehrane med dojenjem
V poporodnem obdobju in prvih mesecih življenja z dojenčkom je organizacija rednih, sveže pripravljenih obrokov lahko izziv. Včasih med dojenjem, previjanjem in občudovanjem dojenčka pač zmanjka časa za kuhanje. Vendar je pomembno, da kot mamica dobro skrbite zase in si zagotovite dovolj energije. Zdrav organizem lahko večinoma uravna kratkotrajna nihanja v vnosu tekočine in hranil v obdobju dojenja. Običajno omejitve glede prehrane skorajda niso potrebne. Če vas skrbi, da bi morebitno pomanjkanje hranil ostalo neodkrito, boste več izvedeli s pomočjo dodatnih krvnih preiskav.
Najlažje je, če na začetku za pripravljene jedi poskrbijo novopečeni očka, stari starši ali bližnji prijatelji. Druga možnost je dostava hrane. Po poporodnem obdobju, ko bo življenje z dojenčkom v že nekoliko bolj ustaljenih tirnicah, pa se lahko s partnerjem reorganizirata glede prehrane.
Priporočilo je povsem preprosto: pijte dovolj, ne preveč in ne premalo. Vaš urin je dober pokazatelj tega, ali pijete dovolj. Biti mora prozoren in rahlo rumenkast. Če je prozoren, morda pijete preveč.
Načrtovanje obrokov in priprava hrane
Da bi si olajšali vsakdan in poskrbeli za uravnoteženo prehrano, si lahko pomagate z naslednjimi nasveti:
- Naredite tedenski načrt: Vključite zdrave obroke, prigrizke in najljubše jedi v zadostnih količinah.
- Kuhajte vnaprej: Pripravite večje porcije hrane in jih shranite v hladilniku ali zamrzovalniku. Tako boste imeli okusen obrok hitro pripravljen tudi v dneh, ko je vaš dojenček nemiren. Kuhanje vnaprej ob koncu tedna se je izkazalo za še posebej dobro rešitev za mlade družine, ko se partner kmalu po porodu vrne v službo.
- Doma imejte zalogo zdravih živil: Izberite živila, ki so dober vir energije, predvsem riž, krompir, stročnice, (polnozrnate) testenine ter sveže sadje in zelenjavo. S temi živili lahko vedno hitro pripravite nekaj zdravega!
- Hitri prigrizki: Če imate namesto kuhanja raje hitre sendviče, izberite polnozrnat kruh, ki je nasiten in vsebuje dodatne hranilne snovi. Sladkarije in slani prigrizki so seveda prava skušnjava, ko se vas poloti nezadržna želja po hrani. Pri tem si lahko pomagate z:
- Energijskimi kroglicami: Ponavadi so sestavljene iz oreščkov, suhega sadja in vlaknin ter nečesa sladkega, recimo datljev, medu in podobnega.
- Oreščki in suho sadje: Tako oreščki kot suho sadje so dobra izbira za hiter prigrizek, ki ga lahko imate pri roki v svojem najljubšem kotičku za dojenje.
- Surovo sadje in zelenjava: Ta prigrizek zahteva malo več priprave, za kar pa bo v najboljšem primeru poskrbel vaš partner. Najbolj praktično je, da si prigrizke shranite tam, kjer običajno dojite. Kozarec soka, vode ali skodelica čaja so zelo dober dodatek k prigrizkom.
Pijače med dojenjem
Pravilna hidracija je ključnega pomena. Priporočena dnevna količina tekočine (s pijačo) se v času nosečnosti poveča na 1.500 ml (7 kozarcev/dan), prav tako se potrebe povečajo tudi v času dojenja - na 1.700 ml (8,5 kozarcev/dan). Ob intenzivnem potenju ali vročini so potrebe po tekočini še večje.
Primerne pijače v času dojenja:
- Voda
- Mineralna voda, ki vsebuje kalcij
- Čaj (nesladkan zeliščni ali sadni čaj)
- Sok (v skromnih količinah)
- Mleko
S povečano količino popite tekočine doječa mati ne more spodbuditi večje tvorbe mleka. Običajno so čisto v redu tudi do tri skodelice kave ali čaja s kofeinom na dan. Nekateri dojenčki se po kofeinu v kavi, črnem ali zelenem čaju rahlo nemirni. Za povečanje količine materinega mleka se pogosto priporočajo tudi čaji za dojenje, ki vsebujejo zelišča, kot so melisa, janež, kumina in komarček.
Alkohol in kofein
Glede alkohola se v obdobju izključnega dojenja priporoča izogibanje vsem alkoholnim pijačam. Brezalkoholno pivo lahko vsebuje do 0,5 volumskega odstotka alkohola. Sladna piva so v glavnem kalorična živila s hranilno vrednostjo dekstroze. V času po 2. svetovni vojni so sladno pivo oglaševali kot "hranilno pivo" za doječe ženske ali porodnice. Pivo ima sproščujoč učinek zaradi hmelja, ki ga vsebuje, kar lahko v posameznih primerih izboljša pretok mleka, vendar se količina mleka zaradi tega ne spremeni. Takoj ko otrok začne jesti gosto hrano, so občasne alkoholne pijače v manjših količinah spet sprejemljive.
Čeprav nekateri dojenčki reagirajo na kofein, je zmerno uživanje kave ali čaja običajno sprejemljivo. Če pa opazite, da vaš dojenček postane nemiren po zaužitju kofeina, je bolje, da ga omejite.
Posebna pozornost na določena živila in situacije
Zamašeni mlečni vodi: Zamašeni mlečni vodi, do katerih pride zaradi stresa, ne zahtevajo nobene posebne diete. Če pa jih povzročajo "mlečni mozoljčki" (milk blisters), ki preprečujejo iztekanje mleka, lahko začasno izogibanje živalskim in hidrogeniranim maščobam ter snovem, ki zožujejo krvne žile, kot je kofein, zmanjša verjetnost ponavljanja te težave.
Gastrointestinalne bolezni: V primeru gastrointestinalnih bolezni vaše telo v zelo kratkem času izgubi veliko tekočine, kar lahko kratkoročno vodi do manjše količine materinega mleka. Ne skrbite: takoj, ko bo vaše telo začelo okrevati, se bo količina mleka običajno spet uravnala.
Makrohranila: Beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe
- Ogljikovi hidrati: Naj podobno kot pred nosečnostjo prispevajo 55 % dnevnega vnosa energije.
- Beljakovine: So sestavni del celic, vezivnega tkiva, mišic, kosti in organov. Potrebe po beljakovinah in kalciju so med nosečnostjo in dojenjem povečane. Dodatna porcija mleka ali mlečnih izdelkov lahko zadosti povečanim potrebam po beljakovinah. Jajce je izredno bogat vir beljakovin, prav tako meso, ribe, stročnice in mleko ter mlečni izdelki.
- Maščobe: Potrebe po maščobah se med nosečnostjo in dojenjem ne povečajo. Predstavljajo naj 30% dnevnega vnosa energije. Prekomerno uživanje maščob lahko povzroči pretiran občutek sitosti in slabost. Izredno pomembna je sestava maščob.
Primerni viri nenasičenih maščobnih kislin:
- Visokokakovostna rastlinska olja
- Oreščki
- Semena
- Ribe
Dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline, znane tudi kot omega-3 maščobne kisline (dokozaheksaenojska (DHK) in eikozapentaenojska kislina (EPK)), so zelo pomembne za razvoj dojenčkovih možganov in oči. Ženske naj bi zaužile vsaj 200 mg DHK na dan. Te maščobne kisline se nahajajo predvsem v mastnih morskih ribah (sardine, slanik, skuša, losos). Priporoča se uživanje morskih rib vsaj dvakrat na teden, od tega naj bi vsaj enkrat tedensko uživale mastne ribe. Ribe naj bodo pečene v pečici, kuhane v pari ali dušene v majhni količini olja, ne pa ocvrte v olju.
Nasičene in trans maščobe: V maščobah živalskega izvora (maslo, slanina, loj), pa tudi v nekaterih rastlinskih maščobah (še posebej v kokosovi in palmini maščobi) je veliko nasičenih maščobnih kislin, katerih uživanje želimo omejevati. Pri izbiri mesa in mesnih izdelkov ter mleka in mlečnih izdelkov zato posegajte po izdelkih z nižjo vsebnostjo maščob. Tudi trans maščob se v prehrani želimo izogibati, celo bolj kot nasičenih maščob. Poseben problem so industrijsko proizvedene trans maščobe, ki nastanejo pri hidrogeniranju rastlinskih olj. Trans maščobe so še zlasti škodljive v obdobju nosečnosti in dojenja, saj prehajajo iz prehrane matere v materino mleko in škodljivo vplivajo na razvoj možganov razvijajočega se otroka.
Živila, ki lahko vsebujejo več industrijskih trans maščob, so predvsem piškoti in krekrji, slano in sladko pecivo iz listnatega ali kvašenega testa, pite, torte, drobno pecivo, pokovka, žitne ploščice, jušni koncentrati in druga živila, proizvedena z uporabo delno hidrogeniranih rastlinskih olj. Omejite tudi uživanje ocvrtih živil.
Vitamini in minerali
Med nosečnostjo in dojenjem je potrebno nameniti še posebej veliko pozornosti vnosu vitaminov A (beta karoten), D, E, C, tiamina (B1), riboflavina (B2), niacina (B3), B6, folne kisline (B9) in B12, ter mineralom kot so kalcij, magnezij, cink, železo in jod.
- Vitamin D: Najzanesljivejši vir je nastajanje v koži pod vplivom sončne svetlobe. V Sloveniji je v času od aprila do oktobra dovolj že 15 minut dnevne izpostavljenosti sončni svetlobi. Vendar pa se v obdobju jeseni in zime ter pri tistih, ki se zadržujejo pretežno v domovih, prehranski vnos vitamina D postane nujen. Živila bogata z vitaminom D so predvsem ribje olje, morske ribe (losos, slanik, sardele), jajčni rumenjak, v manjši količini tudi kravje mleko, maslo. Priporoča se dodajanje vitamina D v obliki prehranskih dopolnil (20 µg dnevno).
- Vitamin C: Je dobro zastopan v zelenjavi in sadju. Sodeluje pri izgradnji novih tkiv in povečuje absorpcijo železa iz rastlinskih živil.
- Folna kislina (B9): Dobri naravni viri so pekovski kvas, sojino olje, pšenični kalčki, brstični ohrovt, brokoli, pšenični otrobi, jajca, rjavi riž in zelena listnata zelenjava.
- Vitamin B12: Nahaja se v živilih živalskega izvora - v mesu, ribah, jajcih, mleku in siru.
- Železo: Potrebe po železu v času nosečnosti in dojenja so močno povečane. Z železom bogata živila so meso, ribe, jajčni rumenjak, polnozrnata žita in stročnice. Absorpcijo železa iz rastlinskih živil izboljša sočasno uživanje vitamina C.
- Kalcij: Potreben je za razvoj kosti dojenčka. Poleg mleka in mlečnih izdelkov so dobri viri tudi sardine in sezam.
- Jod: Najpomembnejši vir v Sloveniji je jodirana sol. Vsaj dvakrat na teden uživajte morske ribe, ki so dober vir joda.
Nasvet št. 1 za boljše okrevanje PO PORODU: DIETA | Porodna doula
Vegetarijanska in veganska prehrana med dojenjem
Če je vaša prehrana zdrava in uravnotežena, ni razloga, da se v času dojenja ne bi prehranjevali vegetarijansko. Vegankam se poleg tega priporoča tudi dodatno uživanje vsaj vitamina B12. Pri izogibanju vseh živil živalskega izvora (veganska prehrana) obstaja visoko tveganje za pomanjkanje več hranil, predvsem železa, cinka, kalcija, vitaminov B12, B2, D, omega-3 maščobnih kislin, ter tudi beljakovin in energijskega vnosa. Če se doječa mati prehranjuje vegansko in ne uživa prehranskih dopolnil, obstaja veliko tveganje, da bo dojenček utrpel hude razvojne poškodbe.
Zmanjšanje telesne teže med dojenjem
Znatna izguba teže v času dojenja ni priporočljiva. Dnevna dodatna energijska potreba v obdobju izključnega dojenja je v povprečju 500 kcal na dan. Če nenamerno zelo hitro hujšate, beležite svojo hrano in število kalorij. Da bo tvorba materinega mleka stabilna, na dan ne smete zaužiti manj kot 1500 kcal. Po možnosti jejte visokokalorične obroke z zdravo mešanico beljakovin, sestavljenih ogljikovih hidratov in maščob. Zdravnik naj pregleda vašo ščitnico in kri. Če je vaša prehrana zdrava, uravnotežena in sestavljena iz svežih živil, se bo vaša teža zaradi zahtevne vsakodnevne rutine z novorojenčkom običajno zmanjšala kar sama od sebe. V vsakem primeru se je treba izogibati strogim shujševalnim dietam. Ničesar pa ne nasprotuje splošni spremembi prehrane, kjer se osredotočite na bolj zdrave sestavine in obroke.
Kaj pa "prirojena pljučnica" in pitje plodovnice?
Uriniranje ploda v maternici je povsem normalno, saj plod pije plodovnico in jo z uriniranjem tudi izloča. Njegov urin je sterilen, bel ali skoraj brezbarven, saj še nima encimov za razgradnjo žolča. Plod urinira že od devetega tedna dalje, v drugi polovici nosečnosti pa je plodov urin sestavni in pomembni del plodovnice. Plod popije skoraj liter plodovnice na dan, delež urina pa se močno poveča po 18. tednu. Količina plodovnice se nenehno spreminja; plod jo z uriniranjem povečuje, s pitjem pa volumen znižuje in tako sam naravno uravnava predvideno količino.
Problem nastane, če otrok ob popuščanju posteljice (in zato v dihalni stiski) VDIHNE plodovnico - plodovnica gre v pljučka. To se najpogosteje zgodi v 41. in 42. tednu nosečnosti. To je zapletena zadeva in zahteva resno obravnavo, še posebej ob mekonijski (zeleni) plodovnici. Mekonij je prvo blato novorojenčka, sestavljeno iz snovi, ki jih plod požira med nosečnostjo. Če plodovnica postane mekonijska, to lahko predstavlja tveganje za okužbo novorojenčka. V primeru mekonijske plodovnice se lahko otrok že med porodom okuži z bakterijami, kar lahko vodi do zapletov, kot so vnetje pljuč ali druge okužbe. V takšnih primerih je nujna takojšnja medicinska oskrba, vključno z antibiotiki.
Veliko otrok, ki so ob porodu dobili pljučnico zaradi vdihavanja plodovnice, ima kasneje lahko težave s strani dihal. Ob hudem kašlju otroci navadno bruhajo. Če otrok bruha zeleno, še ni nujno, da je bila plodovnica mekonijska; otrok lahko bruha zeleno tudi, če je bila plodovnica bistra.
V primeru težav po porodu, kot je aspiracija plodovnice, je pomembno, da starši zahtevajo natančno razlago od zdravnikov in da se ob morebitnih zapletih čimprej posvetujejo s strokovnjaki.
Podpora partnerja
Očka lahko svoji partnerki nudi najboljšo podporo tako, da je pozoren. Ali dovolj pije in je? Ji uspe jesti redno?
Ideje za podporo pri dojenju:
- Skuhajte eno ali dve dodatni porciji hrane, da bo vaša partnerka ob vsaki lakoti imela pri roki hiter obrok.
- Njeno stekleničko napolnite z vodo ali pa ji takoj po začetku dojenja prinesite najljubši čaj.
- Priskrbite ji najljubše prigrizke, ki naj bodo v velikosti grižljaja.
- Če se vaša partnerka med dojenjem raje umakne kam drugam, poskrbite, da bo njen obrok ostal topel.
- Večje kose hrane narežite na grižljaje, ki jih lahko je z eno roko.
Z malce vaje se hkratno prehranjevanje in dojenje kar dobro obneseta. Praktično zna biti tudi, da imate gugalnik ali odejico tik poleg kuhinjske mize. Vmes si privoščite kakšen poseben priboljšek ali dva. Morda lahko prijateljem ali družinskim članom predlagate, da vam za darilo priskrbijo katero izmed vaših najljubših jedi.
tags: #novorojencek #se #je #napil #plodovnice