Nosečnost je obdobje, ki prinaša številna vprašanja in skrbi, še posebej glede zdravja prihajajočega otroka. V zadnjih letih so se na področju predrojstvene diagnostike razvili napredni testi, ki ponujajo natančnejše in manj invazivne načine odkrivanja morebitnih kromosomskih nepravilnosti. Eden takšnih testov je NIFTY, medtem ko klasična nuhalna svetlina ostaja pomemben presejalni postopek. Ta članek bo podrobno raziskal obe metodi, njune prednosti, omejitve ter kako se dopolnjujeta v sodobni ginekološki praksi.
Kaj je nuhalna svetlina in zakaj je pomembna?
Pojem "nuhalna svetlina" opredeljuje tekočino, ki se nabere v zatilju ploda. Ta tekočina je normalno prisotna v določeni meri pri vseh plodovih, vendar njena povečana količina lahko kaže na povečano tveganje za kromosomske nepravilnosti, kot so trisomija 21 (Downov sindrom), trisomija 18 (Edwardsov sindrom) in trisomija 13 (Patau sindrom). Ultrazvočna preiskava nuhalne svetline je presejalni test, namenjen zgodnjemu odkrivanju teh nepravilnosti.
Vsak človek ima v svojem dednem zapisu 46 kromosomov, ki so urejeni v 23 parov. Kromosomi vsebujejo gene, ki določajo naše dedne lastnosti. Polovico kromosomov podedujemo od matere in polovico od očeta. Kadar se število ali sestava kromosomov naključno spremeni, lahko nastane plod s kromosomsko nepravilnostjo. Najpogostejša oblika takšne spremembe je trisomija, kjer je na določenem paru kromosomov prisotna dodatna kopija, namesto običajnih dveh. Trisomija 21, ki povzroča Downov sindrom, je najpogostejša kromosomska nepravilnost in se pojavlja približno pri enem od 500 do 600 porodov.
Merjenje nuhalne svetline se običajno opravi med 11. in 14. tednom nosečnosti, ko je plod dovolj razvit za natančno oceno. Preiskava je v Sloveniji, od leta 2023, za vse nosečnice samoplačniška, razen za nosečnice, starejše od 35 let, za katere jo krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Posebej je priporočljiva za nosečnice, ki so zanosile s pomočjo umetne oploditve, saj so v tem primeru ravni določenih hormonov (kot je fβhcG) lahko višje v prvih treh mesecih nosečnosti.
Sama preiskava nuhalne svetline se izvaja ultrazvočno, običajno skozi trebušno steno nosečnice (transabdominalni ultrazvok). V redkih primerih, na primer ob neugodnem položaju ploda ali debelosti nosečnice, se lahko uporabi vaginalni ultrazvok (transvaginalni ultrazvok). Med pregledom se poleg meritve nuhalne svetline preverijo tudi drugi pomembni vidiki zgodnjega razvoja ploda. To vključuje oceno prisotnosti nosne kosti, obliko glavice, srce, želodček, mehur ter preverjanje, ali je trebuh v celoti prekrit s kožo. Preštejejo se tudi kosti na ročicah in nožicah ter pregleda hrbtenica. V nekaterih primerih je z manjšo stopnjo gotovosti (okoli 60%) mogoče napovedati tudi spol otroka.
Pomembno je poudariti, da merjenje nuhalne svetline samo po sebi ne predstavlja dovolj natančne informacije za končni izračun tveganja za kromosomsko drugačnega ploda. Za natančnejšo napovedovanje tveganja se ta ultrazvočna preiskava pogosto kombinira z dvojnim hormonskim testom (DHT).
Dvojni hormonski test (DHT) in njegova vloga
Dvojni hormonski test (DHT) je neinvazivna metoda, pri kateri se v materini krvi določata dva hormona: PAPP-A (nosečniški plazemski protein A) in prosti β-hCG (prosti beta-podenota humanega horionskega gonadotropina). Z določanjem vrednosti teh hormonov se izboljša natančnost ocene tveganja za prisotnost trisomij 13, 18 ali 21. Vrednosti teh hormonov se lahko bistveno razlikujejo med nosečnostmi z neprizadetimi in prizadetimi plodovi, še posebej v zgodnjih fazah nosečnosti.
Odvzem krvi za DHT je najbolje opraviti čim prej po 10 tednih in 0 dneh nosečnosti (10 0/7 tednov). DHT je mogoče ovrednotiti šele po opravljenem ultrazvočnem pregledu nuhalne svetline. Izvid DHT se nato združi z rezultati ultrazvočnega pregleda (velikost nuhalne svetline, prisotnost nosne kosti, srčna frekvenca ploda, morfološki razvoj ploda ter starost nosečnice), da se izračuna končno statistično tveganje za kromosomske napake.
Rezultat za posamezno kromosomsko napako je izražen v obliki tveganja. Če je izvid boljši od 1:300, se običajno šteje, da je v mejah normale. Vendar pa je pomembno razumeti, da gre za statistično oceno tveganja, ne za dokončno diagnozo. Izvide DHT vam bo ginekolog podrobno razložil po končanem pregledu.
Zanimivo je, da lahko določanje vrednosti PAPP-A v nekaterih primerih napove tudi povečano tveganje za zastoj rasti ploda in/ali preeklampsijo, kar omogoča zgodnje ukrepanje. Od leta 2023 je DHT storitev, ki jo vsem nosečnicam krije ZZZS, delovni nalog za DHT pa izda osebni izbrani ginekolog.
Če zdravnik, ki opravlja ultrazvok, nima licence za ocenjevanje nosne kosti, se ta podatek sicer lahko označi na izvidu, vendar se ne upošteva pri izračunu tveganja.
NIFTY test: Revolucija v neinvazivnem predrojstvenem testiranju
NIFTY (Non-Invasive Fetal Trisomy test) predstavlja novo generacijo neinvazivnih predrojstvenih testov (NIPT), ki ponujajo izjemno zanesljiv način odkrivanja kromosomskih napak že od 10. tedna nosečnosti. Za razliko od klasičnih presejalnih metod, NIFTY test uporablja napredne tehnologije za analizo proste fetalne DNK, ki se nahaja v krvnem obtoku matere.
Med nosečnostjo fragmente proste DNK iz posteljice prehajo v materino kri. NIFTY test iz materine krvi (potrebnih je le 10 ml vzorca) analizira to fetalno DNK in z visoko stopnjo zanesljivosti določi morebitno prisotnost ali odsotnost trisomij kromosomov 21, 18 in 13. Senzitivnost in specifičnost testa sta višji od 99 %, kar pomeni, da je test izjemno natančen pri odkrivanju teh nepravilnosti.
Rezultat testa "nizko tveganje" pomeni, da nosečnica zelo verjetno nosi zdrav plod, nadaljnji invazivni testi pa običajno niso potrebni. V primeru rezultata "visoko tveganje" pa to kaže na zelo verjetno prisotnost trisomije, kar zahteva potrditev z invazivnimi diagnostičnimi postopki, kot sta biopsija horionskih resic ali amniocenteza. Te postopke je sicer povezano z majhno, a prisotno (0,5% do 1%) verjetnostjo spontanega splava.
Prednost NIFTY testa pred drugimi presejalnimi testi, kot sta ultrazvok nuhalne svetline ali dvojni test, je predvsem v njegovi izjemni zanesljivosti in s tem manjšem deležu nosečnic, ki potrebujejo nadaljnje invazivne preiskave. V redkih primerih (približno 2,5%) je lahko koncentracija fetalne DNK v vzorcu prenizka za zanesljivo analizo, kar lahko zahteva ponovitev testa.
NIFTY PLUS: Širši spekter odkrivanja genetskih nepravilnosti
Poleg osnovnega NIFTY testa obstaja tudi naprednejša različica, NIFTY PLUS. Ta test ne samo da odkriva vse anomalije osnovnega testa NIFTY, temveč razširja spekter odkrivanja še na:
- Trisomije kromosomov 9, 16, 22.
- Anomalije spolnih kromosomov (npr. Turnerjev sindrom, Klinefelterjev sindrom).
- Mikrodelecije, ki so majhne izgube genetskih informacij na kromosomih in lahko povzročijo različne razvojne motnje. Med mikrodelecijami, ki jih odkriva NIFTY PLUS, so:
- Cri-du-Chat sindrom (delecija na kratkem kraku kromosoma 5, 5p).
- Delecija 1p36.
- Delecija 2q33.1.
- Delecija 6p12.2.
- Prader-Willijev sindrom / Angelmanov sindrom (motnja na kromosomu 15).
- Jacobsenov sindrom.
- DiGeorgejev sindrom II.
Ta razširjen nabor odkrivanj omogoča še bolj celovito genetsko presejanje ploda in daje staršem bolj poglobljen vpogled v genetsko zdravje njihovega otroka.
Ali bi morali opraviti genetsko testiranje med nosečnostjo?
Ali je nuhalna svetlina še potrebna ob NIFTY testu?
Kljub izjemni zanesljivosti NIFTY testa, večina strokovnjakov še vedno priporoča opravljanje ultrazvočnega pregleda zgodnje morfologije ploda pred odvzemom krvi za NIPT (vključno z NIFTY). Ta ultrazvočni pregled, ki je sestavni del pregleda nuhalne svetline, omogoča natančno oceno zgodnjega razvoja ploda. Med drugim se preverja:
- Zgodnji razvoj srca in glavice.
- Prisotnost želodca in sečnega mehurja.
- Razvoj okončin, hrbtenice in trebušne prepon.
- Zaprtost trebušne stene.
- Razvoj popkovnice.
Poleg tega ultrazvočni pregled omogoča natančno določitev gestacijske starosti in predvidenega roka poroda, kar je ključno za pravilno interpretacijo rezultatov NIPT. Zelo natančno se določi predviden termin poroda oz. trajanje nosečnosti glede na velikost ploda. Če se pojavi bistvena razlika med pričakovano velikostjo ploda glede na termin poroda in dejansko izmerjeno velikostjo, se pri izračunu tveganja uporabi ultrazvočno izmerjeno trajanje nosečnosti.
Nenazadnje, ultrazvočni pregled omogoča tudi oceno tveganja za nastanek preeklampsije, resne nosečniške komplikacije. Zato je odgovor na vprašanje, ali je potrebno opraviti nuhalno svetlino ob NIFTY testu, v večini primerov DA. Nuhalna svetlina in NIFTY test se namreč ne izključujeta, temveč se odlično dopolnjujeta za zagotavljanje najcelovitejše možne slike o zdravju ploda.
Kdaj in kje opraviti te preiskave?
Merjenje nuhalne svetline se opravi med 11. tednom 0 dnevi (dolžina ploda 45 mm) in 13. tednom 6 dnevi (dolžina ploda 84 mm) nosečnosti. Za natančno merjenje je ključno, da je plod v pravi legi, zato lahko pregled traja različno dolgo. Pred pregledom nosečnico običajno prosijo, da popolnoma izprazni sečni mehur.
NIFTY test je mogoče opraviti že od 10. tedna nosečnosti. Za test je potreben vzorec 10 ml materine krvi.
V Sloveniji je več ginekoloških ambulant, ki ponujajo te preiskave. Med omenjenimi so Zdravstveni center Dravlje (Prim. mag. Uršula Reš Muravec, dr. med., asist. dr. Maja Rosič, dr. med., Urška Eržen Rupnik, dr. med.), ambulanta dr. Ivana Žebeljana (dr. Ivan Žebelj, dr. med., Irina Vostrueva, dr. med., Mišo Rajić, dr. med.), Ginekološka ambulanta Preskar (Aljoša Preskar, dr. med., Dušanka Bandelj Klančar, dr. med., Jasmina Antonić Babnik, dr. med., Sava Rant Hafner, dr. med., Andreja Komac, dr. med., dr. Faris Mujezinović, dr. med., Bojan Grulović, dr. med., Sabrina Bušat, dr. med., Irena Kirar Fazarinc, dr. med., Lara Beseničar - Pregelj, dr. med., dr. Alenka Zupančič Pridgar, dr. med.) in druge. Nekatere nosečnice so delile svoje izkušnje z dr. Kežar v Litiji, kjer so bile zadovoljne s pregledom, ki je trajal skoraj eno uro, omogočal pa je tudi snemanje na USB ključ. Cena te storitve je bila omenjena okoli 7.000-7.500 SIT. Pomembno je, da se nosečnice pred posegom pozanimajo o vseh podrobnostih glede izvajalcev, metod, trajanja in cene.
Zanesljivost in interpretacija rezultatov
Kaj bodo rezultati testa povedali meni in mojemu zdravniku? Neinvazivni test NIFTY z več kot 99-odstotno zanesljivostjo določi morebitno prisotnost oziroma odsotnost trisomije kromosomov 21, 18, 13 in spolnih kromosomov. Rezultat testa ‘nizko tveganje’ pomeni, da nosečnica zelo verjetno nosi zdrav plod. Morebiten rezultat testa ‘visoko tveganje’ pomeni, da gre zelo verjetno za prisotnost trisomije.
Izvid za vsako od določenih kromosomskih napak (trisomija 21, 18 in 13), ki je boljši od 1:300, naj bi bil v mejah normale. Rezultat je statističen in je izražen v obliki tveganja. Rezultat za posamezno kromosomsko napako je odvisen od veliko dejavnikov, od katerih so najpomembnejše starost nosečnice, velikost nuhalne svetline, srčna frekvenca ploda in morfološki razvoj ploda. Izvide z visokim tveganjem je potrebno preveriti s potrditvenimi testi (kariotipizacija - biopsija horionskih resic ali amniocenteza).
Zaključek
Sodobne metode, kot je NIFTY test, skupaj z že uveljavljenimi postopki, kot je merjenje nuhalne svetline v kombinaciji z dvojnim hormonskim testom, nosečnicam nudijo napredne in zanesljive možnosti za zgodnje odkrivanje morebitnih kromosomskih nepravilnosti ploda. Z razumevanjem teh preiskav, njihovih prednosti in omejitev, lahko nosečnice in njihovi zdravniki sprejemajo informirane odločitve za zagotavljanje najboljše možne skrbi za prihajajočega otroka.