Nosečnost je izjemno obdobje, polno pričakovanj, neznank, prijetnega upanja ter telesnih in duševnih sprememb. Obdobje, ko v nas raste otročiček, je lahko zelo lepo, polno dobrega počutja ter čas največjega ustvarjanja, poleta in zanosa. Ključnega pomena za uspešen začetek in potek nosečnosti do poroda sta zdravje in ustrezne življenjske navade bodoče mamice. Vendar pa včasih to ni dovolj, saj s seboj kot popotnico nosimo svojo genetsko dediščino, ki jo vsak od nas podari bodočemu življenju v obliki kromosomov. Ti so nosilci DNK, dednega zapisa, ki določa naše zdravje, podobnost z bližnjimi ter dedovane in nove značajske posebnosti. Vse to se lahko spremeni, ko ob času zanositve nastane večja ali manjša novo nastala kromosomska ali druga nepravilnost. Zato so redni ginekološki pregledi v nosečnosti ključni za spremljanje zdravja matere in ploda ter za zgodnje odkrivanje morebitnih zapletov.
Prvi pregled v nosečnosti: temelj za varno pot
Prvi pregled v nosečnosti je običajno opravljen med 8. in 10. tednom nosečnosti, najkasneje pa do 12. tedna. Ob tem pregledu se ginekolog in nosečnica temeljito pogovorita o družinski in osebni anamnezi, ki vključuje oceno rizične nosečnosti z natančno osebno, družinsko, ginekološko, porodniško in socialno anamnezo. Preverijo se morebitne bolezni v preteklosti ali sedanjosti, pretekli posegi, alergije in razvade. Sledi splošni telesni pregled z merjenjem telesne teže, višine in krvnega tlaka. Preverimo, če nosečnica jemlje folno kislino, ki je ključnega pomena za preprečevanje nevralnih okvar ploda.
Nato sledi ginekološki pregled, pri katerem se po potrebi odvzame bris materničnega vratu (PAP test), če je zadnji izvid starejši od treh let ali je bil zadnji bris ocenjen s C ali B.
Ultrazvočna preiskava v zgodnji nosečnosti (8. - 12. teden) je ena izmed prvih in najpomembnejših preiskav. Z vaginalno sondo se oceni, ali se nosečnost razvija v maternici ali izven nje, število plodov in njihovo vitalnost (preverimo plodov srčni utrip, ki je viden že od 6. tedna dalje). Izmeri se velikost ploda (razdalja teme-trtica) in določi pričakovani datum poroda (PDP). Če je odstopanje med PDP glede na zadnjo menstruacijo in ultrazvočno meritev večje od 7 dni, se PDP prestavi glede na ultrazvočno meritev. Natančnejša ocena razvoja ploda v tem obdobju še ni možna, saj lahko vidimo le glavo in nakazane okončine.
V primeru potrjene normalne nosečnosti nosečnica prejme Materinsko knjižico, ki je obvezen dokument. V njej se zapišejo vsi strokovni podatki o boleznih v družini, alergijah, operacijah, stanju ženske pred nosečnostjo, morebitnih zapletih preteklih nosečnosti ter podatki o trenutno potekajoči nosečnosti. Na podlagi teh podatkov ginekolog nosečnico razvrsti v skupino s tvegano ali netvegano nosečnostjo. Svetuje se uživanje folne kisline, če nosečnica še ni pričela s tem pred potrditvijo nosečnosti, zdravo uravnoteženo prehrano, redno zmerno telesno aktivnost ter primerno količino počitka in spanca.
Prvo trimesečje: od nuhalne svetline do zgodnje morfologije
Med 11. in 14. tednom nosečnosti se opravi pregled nuhalne svetline (NS) in zgodnja morfologija ploda. Ta ultrazvočna preiskava, ki jo opravi ginekolog s posebno licenco, je namenjena zgodnji oceni razvoja ploda ter odkrivanju tveganja za Downov sindrom in druge kromosomske nepravilnosti. Izmeri se debelina nabrane tekočine v področju zatilja ploda (nuhalna svetlina). Povečana NS povečuje tveganje za kromosomske in druge nepravilnosti. Pri pregledu se natančno pregledajo tudi organi pri plodu. Z meritvijo NS, starostjo nosečnice in izmerjeno srčno frekvenco ploda, se odkrije okoli 80 % kromosomskih napak, če se pregledu doda še dvojni hormonski test (DHT), pa se zanesljivost poveča na okoli 90 %. Ocenjuje se tudi nosna kost v obraznem profilu - odsotna ali slabo razvita nosna kost lahko poveča tveganje za Downov sindrom.
V tem obdobju se lahko opravi tudi dvojni hormonski test (DHT), za katerega se nosečnici odvzame kri. Če je tveganje za kromosomske nepravilnosti povečano, se lahko opravijo dodatne preiskave, kot sta invazivna kariotipizacija (biopsija horionskih resic (BHR) med 11. in 14. tednom ali amniocenteza (AC) po 16. tednu) ali neinvazivni test prostocelične plodove DNK (NIPT) iz periferne krvi nosečnice (izvedljiv od 10. tedna dalje). NIPT test je sodoben presejalni test z izjemno visoko zanesljivostjo (nad 99 %) za najpogostejše kromosomske nepravilnosti in določanje spola otroka. Je neinvaziven in varen za plod, saj je potrebna le ena epruveta krvi nosečnice. Izvid je znan v manj kot enem tednu dni, kar bistveno zmanjša obdobje strahu in negotovosti.
Pomembno je vedeti, da je zanesljivost izvida na osnovi ultrazvočne ocene le 80 %, skupaj z DHT pa okoli 90 %. NIPT test pa ponuja 99,3 % zanesljivost za Downov sindrom in nekatere druge najbolj pogoste kromosomske nepravilnosti. Pred odločitvijo za NIPT test je vedno potrebno opraviti ultrazvočni pregled zgodnje morfologije ploda in oceno kromosomskih znakov.
Drugo trimesečje: pozornost na morfologijo ploda in rast
Med 16. in 18. tednom nosečnosti se opravi pregled, kjer se nosečnico ponovno stehtajo in izmeri krvni tlak. Na željo nosečnice se lahko opravi ultrazvočna preiskava zgodnje rasti ploda, vendar ta ni vključena v predpisane brezplačne obiske. V tem tednu je napoved spola že možna, saj je zunanje spolovilo dobro vidno.
Natančna UZ ocena morfologije ploda je ena od najpomembnejših preiskav v nosečnosti, običajno opravljena med 20. in 22. tednom nosečnosti (nekatere smernice navajajo tudi med 19. in 23. tednom). Namenjena je predvsem potrditvi normalnega razvoja ploda oziroma odkrivanju večjih razvojnih nepravilnosti ter t.i. "mehkih" označevalcev, ki povečajo tveganje za prisotnost kromosomske napake pri plodu. V tem času je razvoj plodovih organov večinoma že zaključen, kar z veliko verjetnostjo omogoča napoved rojstva zdravega otroka.
Med morfologijo se natančno pregledajo vsi organski sistemi ploda: glava, možgani, obraz (vključno z izključitvijo zajčje ustnice), hrbtenica, srce, pljuča, prepona, želodec, ledvički, sečni mehur, sprednja trebušna stena, okončine (preštejejo se prstki na rokah in nogah). Pregleda se tudi lega posteljice, število žil v popkovnici in oceni količina plodovnice. V primeru normalnega izvida se lahko z veliko verjetnostjo napove rojstvo zdravega otroka. Izjema so pljuča in možgani, katerih razvoj se nadaljuje tudi po rojstvu, zato je nevrološka ocena ploda nekoliko manj zanesljiva. V tem času se lahko spremeni predviden datum poroda (PDP), če se rast ploda ne ujema s pričakovanji. Na željo se lahko določi tudi spol otroka.
V primeru sumljivih znakov pri plodu se lahko opravijo nadaljnje preiskave, kot sta neinvazivni presejalni test s prosto plodovo DNA (NIPT test) ali invazivna diagnostična preiskava - amniocenteza.
Med 24. in 28. tednom nosečnosti se opravi test za ugotavljanje nosečniške sladkorne bolezni (gestacijski diabetes mellitus - GDM), običajno s 75-gramskim obremenilnim testom z glukozo (OGTT - triurni test). Če je test pozitiven, se nosečnica napoti v diabetološko ambulanto.
Pomemben vidik drugega trimesečja je tudi preverjanje RhD statusa. RhD negativnim nosečnicam se v 25. do 28. tednu nosečnosti določi plodov genotip RhD iz proste plodove DNK iz materine krvi. Če je plod RhD pozitiven, se nosečnici čim prej, najkasneje do 30. tedna, injicira preventivni odmerek imunoglobulina anti-D. To preprečuje nastajanje protiteles, ki bi lahko ogrozila naslednje nosečnosti.
Tretje trimesečje: spremljanje rasti, pripravljanje na porod
V tretjem trimesečju postajajo pregledi pogostejši, saj se približuje čas poroda.
Med 24. in 25. tednom nosečnosti se ocenjuje višina fundusa maternice (razdalja od sramne kosti do vrha maternice). Ta naj bi se ujema s tedni nosečnosti v cm, s toleranco +/- 2 cm. V primeru odstopanja je potrebno opraviti ultrazvočno preiskavo in meritve rasti ploda. Kontrolira se prisotnost plodovega srčnega utripa.
Pregledi v 28. in 29. tednu vključujejo oceno višine fundusa maternice, kontrolo plodovega srčnega utripa ter laboratorijske preiskave urina. Pri RhD negativnih nosečnicah se nadaljujejo postopki glede na ICT test.
Pregledi v 32. tednu vključujejo merjenje telesne teže in krvnega tlaka, kontrolo urina in plodovih srčnih utripov. Lahko se opravi dodatna ultrazvočna preiskava za oceno rasti ploda. V tem času se nosečnica lahko pripravlja na porod v šolah za starše, kjer se seznani s tehnikami dihanja, nego dojenčka in drugimi pomembnimi vidiki poporodnega obdobja.
Pregledi v 35. tednu vključujejo merjenje telesne teže in krvnega tlaka, poslušanje plodovih srčnih utripov in merjenje velikosti trebuha. Po 32. tednu se lahko pri nosečnicah z močnim otekanjem izvaja abdominalna dekompresija za izboljšanje krvnega in limfnega pretoka.
V zadnjem mesecu nosečnosti se pregledi izvajajo pogosteje. V 37. tednu se nosečnico stehtajo, ji izmerijo krvni tlak, po potrebi izmerijo velikost trebuha in opravijo kardiotokografijo (CTG). CTG je preiskava, s katero spremljamo plodov srčni utrip in aktivnost maternice, s čimer ocenjujemo dobro počutje ploda ali morebitno ogroženost. Preiskava se ponavlja do poroda. Lahko se opravi tudi ultrazvočna preiskava s pretoki skozi popkovnico za oceno rasti ploda in delovanja posteljice, izmeri se količina plodovnice, določi lego ploda in oceni predvidena teža ploda ob porodu. Po potrebi se odvzame bris materničnega vratu na patogene bakterije - Streptokok skupine B (SGB). Če je nosečnica okužena, med porodom prejme ustrezno antibiotično terapijo, s čimer se prepreči hud zaplet pri novorojenčku.
Pregledi v 38., 39. in 40. tednu vključujejo enake kontrole telesne teže, krvnega tlaka, stadija fundus-simfiza razdalje in plodovih srčnih utripov. V tem obdobju se intenzivno pogovarjamo o porodu. V 37. in 39. tednu se v nekaterih ordinacijah opravi brezplačna kontrola kondicije ploda (ne rasti), ki vključuje lego ploda, količino plodovnice, zrelost posteljice in oskrbo ploda s kisikom (doppler popkovničnih žil).
Če se porod še ni začel, se pri 40. tednu nosečnosti s CTG posnetkom preveri stanje ploda, z ginekološkim pregledom oceni zorenje materničnega vratu in nosečnico naroči na kontrolni CTG vsake 2-3 dni do 41. tedna, kjer se pridruži še UZ merjenje količine plodovnice. V primeru, da je maternično ustje še zaprto in nezrelo, nosečnico osebni ginekolog lahko preda v dokončno varstvo do poroda.
Vloga ultrazvoka v nosečnosti
Ultrazvočne preiskave so nepogrešljiv del spremljanja nosečnosti. Poleg že omenjenih zgodnjih ultrazvokov, nuhalne svetline in morfologije ploda, se ultrazvok uporablja za spremljanje rasti ploda v poznejših obdobjih nosečnosti, oceno količine plodovnice, položaja posteljice in oceno pretokov v popkovnici ter drugih žilah, kar omogoča boljšo oceno dobrobiti ploda. Žal zavarovalnica v javnem zdravstvenem sistemu krije samo dva ultrazvočna pregleda, prvega pred 10. tednom in drugega v 21. tednu. Vendar pa mnoge zasebne ambulante nudijo dodatne ultrazvočne preglede po dostopnih cenah.
Zaključek
Skrb za novorojenčka se ne začne z rojstvom, temveč že mnogo prej, pred njegovim spočetjem. Redni ginekološki pregledi v nosečnosti, skupaj z vsemi priporočenimi preiskavami, predstavljajo najboljšo skrb tako za rizične kot nerizične nosečnice. Omogočajo spremljanje zdravja matere in ploda, zgodnje odkrivanje morebitnih zapletov in zagotavljajo, da nosečnost poteka čim bolj varno in brezskrbno, s ciljem zdravega in srečnega prihoda novega bitja na svet.
tags: #nujni #pregledi #v #nosecnosti