Med asociacije na besedo otrok sodijo igra, zabava, druženje in seveda tudi risanke. Želja otrok po ogledu risank je neverjetna, včasih se zazdi, da jih povsem začarajo. Ta fascinacija ni naključna; animirani filmi predstavljajo pomemben del otroštva, a njihov vpliv sega precej dlje od zgolj zabave. Na podkastu Številke so v prazničnem mesecu pozornost posvetili prav najmlajšim članom naše družbe in risankam, pri čemer so rdečo nit četrte sezone tkali želja in strah, skozi katero so osvetlili tudi svet animacije.
Razvoj pojma: Od "risanke" do "animiranega filma"
Potovanje v čarobni svet risank začnimo pri sami predstavitvi pojma. Številni strokovnjaki opozarjajo, da izraz "risanka" ni več najbolj primeren. Igor Prassel, programski direktor Animateke, mednarodnega festivala animiranega filma, pojasnjuje, da izraz "risanka" izvira iz "risanega animiranega filma", a je to le ena od zvrsti. "Pravilno je treba reči animirani film, ki vsebuje tudi stop motion lutke, pikselacijo (animirani film v sličicah) in druge tehnike. Animiramo lahko z nešteto stvarmi, s peskom, kavo, rezljankami … Izraza risanka se poskušamo izogniti, ker daje prizvok, da je ustvarjena le za otroke," razloži Prassel. Ta premik v poimenovanju odraža zavedanje, da animirani filmi niso več izključno namenjeni najmlajšim, temveč lahko zadovoljijo tudi okus odraslih, kar so potrdila zadnja desetletja.
Korenine animacije: Želja po gibljivih slikah skozi zgodovino
Film kot medij obstaja dobrih sto let, a želja po prikazu gibljivih slik je v človeka vtkana precej dlje. Že 5.200 let stara vaza, najdena v Iranu, prikazuje kozo v različnih fazah skoka, kar ob predvajanju drugo za drugo daje iluzijo gibanja. Ta želja sega še globlje v preteklost, kot opozarja Prassel. "Človek se je že od vsega začetka kulture izražal z umetnostjo. Znane so poslikave v jami Lascaux v Franciji, kjer so naslikane živali v premikanju. Sosledje prizorov je uporabljala tudi Cerkev s svojimi slikami," pojasnjuje. Človeštvu je le manjkalo, da se je tehnika ustrezno razvila.
Prvi mejnik na poti k sodobni animaciji predstavlja Charles Emilie Reynaud, ki je imel 28. oktobra 1892 v Parizu prvo predstavo z animiranimi sličicami v svojem optičnem gledališču. Uporabil je posebno napravo, praksinoskop, s katero je predvajal kratke filme, vsak dolg približno minuto in pol. To je bil izjemno revolucionaren dogodek.
Eden prvih mejnikov v filmski animaciji je leto 1906, ko je James Stuart Blackton posnel "Humorous Phases of Funny Faces". Ta dobri tri minute dolg film prikazuje avtorja, ki s kredo riše različne (obrazne) figure. Po mnenju številnih strokovnjakov gre za prvi animirani film, posnet po filmskih standardih, z uporabo 20 sličic na sekundo, kar je bilo za tisti čas izjemno.
Pionirji animacije in rojstvi industrije
V začetkih animiranega filma je bil Winsor McCay, pionir stripa in animiranega filma v Ameriki, eden ključnih ustvarjalcev. Risarji so takrat na sejmih delali portrete ljudi, risali so s kredo ali na papir. Razvoj kamere je omogočil animacijo sličico za sličico, kar je bil preprost in hiter način za doseganje konkretnega rezultata, ki je ljudi spravljal v začudenje. Končni izdelek jim je dajal občutek nečesa čudovitega ali nadnaravnega. V času, ko še ni bilo radia ali televizije, so pripovedovalci potovali po Evropi in prikazovali te animacije. S pojavom kinematografa se je ta oblika umetnosti demokratizirala, ljudje so množično obiskovali kinodvorane za simbolično ceno. Zahteve občinstva so rasle, kar je vodilo v razvoj filmske industrije.
Eden od takšnih pionirskih del je tudi film "Dinozaver Gertie", ki ga je ustvaril McCay. V njem je med predvajanjem filma dinozavru ukazoval, kaj naj naredi, in žival ga je ubogala. To je bil celo prvi film, v katerem se pojavi dinozaver. McCay je film projiciral, kot bi bil v cirkusu, s čimer je ustvaril vaudevillski akt, ki ga danes poskušajo rekonstruirati filmski zgodovinarji.
Walt Disney velja za eno ključnih osebnosti animiranega filma, čeprav Prassel o njem nima povsem pozitivnega mnenja. Disney je s filmom "Parnik Willie" iz leta 1928 ustvaril prvi zvočni animirani film, kasneje pa še prvi celovečerec "Sneguljčica in sedem palčkov", ki je močno vplival na številne avtorje, kot je bil Miki Muster, ki se je po ogledu odločil postati animator.
Po Prasslovem mnenju pa je Disney z vzpostavitvijo industrije dal prosto pot komercialnemu vplivu na animacijo. V velikih studiih dela ogromno ljudi, ki pogosto niso ustrezno plačani ali nimajo moralnega zadoščenja. Nekateri njegovi sodelavci, kot sta Carl Barks in Tex Avery, so naredili veliko, a niso bili nikjer podpisani. Disney je postavil osnovo industriji, ki danes več služi s prodajo igrač in stranskih produktov kot s samimi filmi. Gre za princip multinacionalke, ki negativno vpliva na področje animiranega filma, v njegovih filmih pa Prassel opaža tudi seksizem in rasizem.
Kljub temu je imel Disney ogromen vpliv po celem svetu, tudi na področju nekdanje Jugoslavije. V času, ko ni bilo šol ali učbenikov, je bil Disney referenca. Na srečo so jugoslovanski ustvarjalci ugotovili, da njihova animacija ne potrebuje biti tako polna, realistična ali barvita. Skušali so z minimalistično animacijo in dosegli uspeh. Dokaz za to je prvi oskar, ki ga je prejel Dušan Vukotić leta 1961 za film "Surogat". V tem smislu je Disneyeva vloga pozitivna.
Današnji animirani filmi: Milijonski zaslužki in umetniška vsebina
Danes Disney in Pixar serijsko ustvarjata filme, ki pritegnejo milijone otrok in odraslih. Zaslužki rastejo v višave, saj so idealni filmi tisti, v katerih lahko uživajo vsi člani družine. Lestvice najbolj dobičkonosnih filmov pogosto vključujejo več animiranih delov.
Igor Prassel pa izraža zadržanost do te "tržne logike". Občasno si ogleda komercialne animacije, a vidi, da ni ničesar zamudil, saj se vse zdi isto, sledi istim vzorcem in načinom. Čeprav 3D-animacija postaja vse bolj zanimiva, se to že dogaja v avtorski animaciji. Trži se film, ki je namenjen družini, s ciljem prodati čim več kokic, napitkov in igrač. Prassel zameri, da veliki distributerji v promocijo svojih filmov vložijo še enkrat toliko kot v samo produkcijo, kar onemogoča preboj kakovostnim avtorskim izdelkom v redni spored. Takšne filme ponuja na Animateki.
Prassel je prepričan, da so avtorski animirani filmi v primerjavi s "blockbusterji" boljši predvsem v zgodbah, ki niso tako predvidljive. V hollywoodskih filmih pogosto že vnaprej vemo, kaj se bo zgodilo, akcija pa je tam samo zato, da je. Avtorski naslovi prinašajo različne žanre, od hororja do avantur, ljubezenskih zgodb ter zgodb o staranju in življenju samem. Kot primer navaja kitajski film "Lep dan še naprej", ki prikazuje sodobno kitajsko družbo in mafijo, kar je težko videti v igranih kitajskih filmih zaradi cenzure. Ta film je uspel, ker je animiran in so ga cenzorji spregledali kot "za otroke".
Animateka, ki jo Prassel vodi že 14 let, je našla uspešno formulo s filmi in programi. Sodelovanje s Kinoteko, Kinodvorom in zavodom Bunker jim omogoča uporabo njihovih prostorov, kar zmanjša stroške. Posebno pozornost namenjajo programu "animateka pro" za profesionalno občinstvo, s katerim povezujejo akademiji in študentom nudijo dodatno izobraževanje. Tekmovalni program poudarja vzhodno in srednjeevropsko produkcijo, saj filmi s tega področja pogosto ne dobijo dovolj promocije. Na prvem mestu so gostje - avtorji, ki jih ne izkoriščajo, temveč jim nudijo vso podporo.
Vpliv risank na otroke: Vzgoja, učenje in razvoj
Eden od pomembnih elementov je želja po vzgoji otrok oziroma izboru kakovostnih animiranih filmov za najmlajše. Prassel je prepričan, da imajo najmlajši dovolj kakovostne ponudbe, pri čemer poleg Animateke omenja še društvo Slon, ZVIKS in program Kino Balon Kinodvora. Ljubljana postaja referenca v evropskem merilu filmske vzgoje za najmlajše.
Psihologinja Ljubica Marjanovič Umek s katedre za razvojno psihologijo na Univerzi v Ljubljani poudarja, da risanke ne prinašajo zgolj koristi, temveč imajo pomemben vpliv na učenje in razvoj otrok. Ko so televizorji postali del vsake družine, so otroci dobili neposreden dostop do risank. Preučevanje njihovih učinkov se osredotoča na pozitivne in morebitne negativne posledice.
Ključna prvina je otrokova motivacija. Marjanovič Umek potegne vzporednico z igro: "Dejavnost, v kateri ima otrok visoko motivacijo, ima zanesljivo drugačen učinek na razvoj otroka kot neka dejavnost, ki je zgolj posredovana." Risanke "začarajo" otroke zaradi vgrajene vizualizacije in dinamike, ki otrokom omogočajo prepoznavanje pripovednega loka. S tem se učijo zaporedja dogodkov, kar je ključno za njihov govorjni razvoj.
Pomemben dejavnik je tudi otrokova starost. Otroci do 3. leta starosti so pritegnjeni zaradi dinamike in dogajanja, ne razumejo pa še vsebine. Zanje so privlačne preproste stvari, ponavljanje, počasno dogajanje in rutinski vzorci. Okoli četrtega leta začnejo bolje ločevati domišljijo od resničnosti. Otroci med 3. in 6. letom starosti lahko gledajo risanke približno eno uro na dan.
Ključne prednosti gledanja risank:
- Učenje čustvene regulacije in socialnih veščin: Risanke s pozitivno vsebino lahko otroka naučijo, kako brzda svoja čustva, se vljudno vesti, pomagati drugim in delovati v skupini brez sovraštva.
- Razvoj vodstvenih sposobnosti in analitičnega mišljenja: Pogovor o vsebini risanke lahko spodbudi otroka k analizi težav, soočanju s tveganjem in razvoju vodstvenih sposobnosti.
- Spodbujanje aktivnosti: Risanke lahko otroka motivirajo k igri in ukvarjanju s športom.
- Učenje o nevarnostih in praktičnih veščinah: Risanke lahko otroka naučijo o nevarnostih v okolju (višina, požar, elektrika) in mu posredno predstavijo taborniške veščine, kot so prva pomoč, postavitev šotora in podobno.
- Vzgoja idola in pozitivnih sporočil: Risani junak lahko postane otrokov idol, preko katerega prodrejo pozitivna sporočila v njegovo podzavest.
- Učenje skozi vizualizacijo: Risanke so privlačnejše za otroke kot tradicionalno učenje, saj vizualizacija, svetlobni in zvočni učinki ter igra barv omogočajo lažje absorbiranje informacij.
Pomembno je, da otrok gleda risanke, primerne svoji starosti, da se izognejo nasprotnim učinkom in zmedi. V nekaterih šolah risanke uporabljajo kot didaktično orodje za lažje razumevanje snovi.
Izbira pravih risank: Vsebina in starostna primernost
Na platformah, kot je VOYO, je na voljo veliko risank, ki si jih lahko ogledate na različnih napravah, kadar koli in kjer koli. Izbira risanke lahko pomaga premostiti dolge čakalne dobe ali deževne dni. Pomembno je izbrati otrokovo najljubšo risanko in se ob njej povezati z otrokom.
Med najbolj gledanimi risankami pri slovenskih otrocih so serije, kot so Ben 10, Mašine strašljivke in Beyblade: Pot do zmage. Te serije pogosto vključujejo elemente akcije in pustolovščin, ki so otrokom privlačni.
Vendar pa se je treba zavedati, da je za razvoj dobre pismenosti ključno zgodnje srečanje s knjigo. Serija "Z igro do pismenosti" ponuja nasvete za starše, kako otrokom približati knjige in jih navdušiti za svet besed in števil. Že dojenčkom lahko beremo, pojemo ali pripovedujemo, s čimer oblikujemo navado branja kot prijeten obred. Slikanice so za malčke prva abeceda, saj se učijo povezovati podobe. Starejši otroci pa zgodbo razumejo globlje in jo lahko celo preoblikujejo.
Tudi pri spoznavanju matematike je pomembno, da otrok dobi podporo že v predšolskem obdobju. S pomočjo igre, razvrščanja, opazovanja vzorcev in gibanja lahko otroci spoznavajo števila in matematične pojme. Pomembno je, da starši premagajo strah pred matematiko in otroku omogočijo, da se počuti koristnega.
Spoznavanje črk in besed je prav tako ključno. Starši lahko otroka spodbujajo k opazovanju pisave, sestavljanju besed iz kartona ali pisanju po različnih površinah. Skupno petje pesmic, ponazarjanje z gibanjem in preživljanje časa v naravi so prav tako pomembni za celostni razvoj otroka.
Zaključek
Čarobni svet risank je bogat in raznolik, segajoč od zgodovinskih korenin do sodobnih tehnoloških dosežkov. Čeprav se izraz "risanka" postopoma opušča v korist "animiranega filma", njihova vloga v otroštvu ostaja neprecenljiva. Z izbiro kakovostnih vsebin, primernih starosti, lahko risanke postanejo ne le vir zabave, temveč tudi pomemben dejavnik pri vzgoji, učenju in celostnem razvoju otrok. Hkrati pa je pomembno, da se zavedamo tudi umetniške vrednosti avtorskih animiranih del, ki ponujajo globlje zgodbe in drugačne perspektive, kot jih pogosto najdemo v komercialnih izdelkih.