Prekinitev dojenja, še posebej pri tako majhnem otroku, kot je dvomesečni dojenček, je odločitev, ki prinaša s seboj vrsto vprašanj, dilem in pogosto tudi čustvenih stisk. Medtem ko strokovnjaki in organizacije, kot so Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Unicef, priporočajo dojenje najmanj do drugega leta starosti otroka, pa se v praksi srečujemo z različnimi situacijami, ki vodijo do odločitve o prekinitvi ali zmanjšanju dojenja. Pomembno je razumeti, da je vsaka mama in vsak otrok zgodba zase, zato ne obstaja univerzalno pravilo, kdaj in kako prenehati dojiti.
Tradicionalna priporočila in individualne potrebe
Svetovne zdravstvene organizacije in strokovnjaki za dojenje, kot je La Leche League International, priporočajo, da dojenje traja toliko časa, dokler ustreza tako materi kot otroku. To priporočilo pa ne pomeni, da se dojenje avtomatsko prekine, ko otrok doseže določeno starost, ne glede na okoliščine. Kadar eden od njiju trpi, nekaj ni v redu. Če se mati odloči za prekinitev dojenja, je to njena pravica in pravilna odločitev. Svetovna zdravstvena organizacija WHO, Unicefov odbor za dojenje in La Leche League sicer priporočajo dojenje najmanj dve leti, vendar je to le priporočilo. Kot zanimivost, svetovno povprečje dojenja je kar štiri leta. Mnenje, da je mati edina avtoriteta, ki določi primerno dolžino dojenja, pa ni univerzalno sprejeto. Pogosto je poudarjeno, da so prav starši tisti, ki opazujejo svojega otroka, saj je vsak drugačen, in presodijo, kdaj bi bil primeren čas za prenehanje. Težko je postavljati točno določene meje s starostjo otroka ali celo z "razvajenostjo"; potrebno se je prilagoditi posameznemu otroku in njegovim potrebam.
Nasprotujoča si mnenja o dolžini dojenja
Obstajajo različna mnenja glede primerne dolžine dojenja. Nekateri strokovnjaki menijo, da je mati tista, ki odloča o prenehanju dojenja, medtem ko drugi poudarjajo pomen otrokovih signalov in prilagajanja njegovim potrebam. Iz izkušenj mnogih mam po svetu pa izhaja, da je lažje prenehati z dojenjem otroka, s katerim se že da razumno komunicirati, torej po 18. mesecu starosti, kot pa z mlajšimi otroki.
Strategije za prekinitev dojenja pri dveh mesecih
Prekinitev dojenja pri dveh mesecih je občutljivo vprašanje, saj je otrok v tej starosti še zelo odvisen od materine bližine in načina hranjenja. Hitra in nenadna prekinitev, kot je kratkotrajna odstranitev otroka iz materine bližine za več dni ali uporaba dražilnih krem na bradavicah, se odsvetuje, saj je lahko za otroka zelo travmatična. Takšne "šok" terapije niso najprimernejše.
Namesto tega je priporočljivo načrtovati in izvajati postopno odstavljanje, še pred načrtovano odsotnostjo matere. Obstajajo tudi druge možnosti, ki omogočajo nadaljevanje dojenja, čeprav mati ni fizično prisotna. To vključuje iztiskanje mleka s črpalko in hranjenje otroka z materinim mlekom, ki ga ponudi oče ali druga skrbna oseba. Nekateri tudi predlagajo, da mati s seboj na načrtovano pot vzame moža in otroka ter čas izkoristi kot "delovni" dopust, med katerim oče skrbi za hranjenje deklice z iztisnjenim materinim mlekom. Možnosti je res veliko.
Odstavljanje naj bo načrtovano in postopno, hkrati pa tudi fleksibilno, saj se je treba prilagoditi otrokovim potrebam, še posebej v primeru bolezni ali začetka obiskovanja vrtca.
Postopne metode odstavljanja
Obstaja več načinov za postopno odstavljanje, ki so lažji, če se z otrokom že da verbalno komunicirati:
- Časovne omejitve: Otroku se dopove, da se lahko doji samo podnevi (na primer v času dolgih pomladanskih in poletnih dni).
- Skrajšanje dojenja: Čas dojenja se skrajša, na primer do štetja do deset.
- Raziskovanje potreb: Če se otrok želi dojiti, ga starši povprašajo, ali je lačen, žejen ali se želi samo cartati. Če je lačen, mu ponudijo hrano, če je žejen, pijačo, če se želi cartati, ga vzamejo v naročje, pocartajo, mu povejo zgodbico ali zapojejo pesmico.
- "Ne ponujaj - ne odklanjaj" metoda: Mati otroka podoji samo takrat, ko ga izrecno želi, ne pa zaradi polnih prsi ali lastne želje.
- Sprememba dnevne rutine: Večerno dojenje se zamenja s pripovedovanjem pravljic ali plesom ob prižgani svečki.
- Vloga očeta: Očetje lahko prevzamejo otroka in mu na primer pripravijo zajtrk ali mu pripovedujejo pravljice.
- Izogibanje posebnim prostorom: Izogibajte se prostorom ali kotičkom, kjer se ponavadi dojita.
- Odlašanje dojenja: Če se otrok želi dojiti takoj, mu povejte, da bo dojenje mogoče čez pol ure, in vedno držite obljubo.
- Barantanje: Za starejše otroke se lahko namesto dojenja dogovorite za pravljico.
Znaki, da je odstavljanje prehitro
Pri pospešenem odstavljanju je pomembno pozorno opazovati otroka. Če kaže naslednje znake, je verjetno, da poteka odstavljanje zanj prehitro, zato je treba razmisliti o upočasnitvi procesa:
- Jecljanje
- Nočno zbujanje
- Prekomerna potreba po bližini čez dan
- Nenadna močna navezanost na igračo, odejico ali dudo
- Grizenje
- Fizični simptomi: bolečine v trebuhu, zaprtje
- Sesanje palca
Fizične in čustvene posledice za mater
Prekinitev dojenja lahko povzroči tudi težave pri materi. Hormonske spremembe lahko vodijo v:
- Zamašene mlečne vode: To lahko povzroči točkovne bolečine v prsih, ki se ob nezdravljenju lahko razvijejo v mastitis (okužba z vročino, rdečico in toploto na prsih).
- Polne in boleče prsi: Te se lahko pojavijo že ob zmanjšanju dojenja, ob hitrem prenehanju pa so neizogibne.
- Hormonske spremembe: Lahko povzročijo glavobole, slabost in nihanje v razpoloženju, zaradi česar se mamice včasih vprašajo, ali niso morda spet noseče.
- Vpliv na plodnost: Dojenje vpliva na zmanjšanje plodnosti, menstruacija pa se lahko ne pojavi, dokler se otrok popolnoma ne neha dojiti. Običajno se pojavi v obdobju šestih tednov po popolni prekinitvi.
- Depresija: Zaradi hormonskih sprememb se lahko pojavi blaga do hujša depresija. Znižanje ravni prolaktina, ki je bil prej povezan z občutkom pomirjenosti in dobre volje, lahko povzroči žalost. Če mamice ne vedo, da je to posledica hormonov, lahko te občutke povezujejo z manj močno vezjo z malčkom.
- Povečan apetit: Med dojenjem se priporoča nekoliko višja dnevna kalorična vrednost, saj dojenje pokuri nekaj kalorij. Po prenehanju dojenja lahko apetit ostane večji, kar se pozna na teži, zato je omejevanje obrokov lahko izziv.
- Zmanjšan občutek povezanosti: Znižanje ravni oksitocina lahko materi ustvari občutek zmanjšanja povezanosti z otrokom in manjše učinkovitosti pri tolaženju otroka.
- Anksioznost: Večja je verjetnost za pojav občutka anksioznosti, razdražljivosti in premlevanja slabih scenarijev.
- Spremembe na koži: Hormonske spremembe lahko vplivajo tudi na kožo.
- Stres: Nezmožnost potolažiti otroka, boleče prsi in glavoboli lahko vodijo v več stresa za mamico.
Kožni stik in njegov pomen
Kožni stik z materjo takoj po porodu je izjemno pomemben. Zdravi donošeni novorojenčki, ki so v kožnem stiku z materjo, lažje prenesejo prehod v novo življenje z večjo stabilnostjo dihanja, ohranjanjem telesne temperature, stabilnejšim krvnim sladkorjem in manj joka, kar kaže na manjši stres. Matere, ki držijo otroka v kožnem stiku, izkazujejo večji materinski čut, povečano občutljivost na znake lakote dojenčka, večjo zanesljivost pri negovanju in dojijo dlje časa. Kožni stik ščiti otroka pred negativnimi učinki ločitve, podpira optimalni razvoj možganov in olajša navezovanje, kar dolgoročno spodbuja otrokovo samoregulacijo.
Priraščen jeziček in dojenje
Priraščen jeziček je stanje, ko je jezik otroka zaradi kratke frenuluma omejen v gibanju. Normalno je, da je otrokov jezik ob rojstvu sposoben gibanja do spodnje dlesni in čez njo. Priraščen jeziček otroku onemogoča, da bi ga v celoti iztegnil, in omejuje normalno peristaltiko jezika. V mnogih primerih je to vzrok poškodovanih bradavic, neučinkovitega sesanja na dojki in slabšega napredovanja na teži. Kratkoročne in dolgoročne posledice vključujejo motnje hranjenja in govora, nepravilnosti v rasti čeljusti in zob ter psihološke probleme. Pri opredelitvi priraščenega jezička je potrebna previdnost in veliko znanja.
Pravilni ritem dojenja in vpliv na mamo
Marsikatero mater prestraši pogosto sesanje otroka drugi in tretji dan po rojstvu, še posebej ponoči. Novorojenček še ne ve, kdaj je dan, in pogosto je v prvih tednih najbolj živahen ponoči. Zanj je sesanje na dojki novo opravilo, ki mu nemalokrat povzroča težave, zato pogosto počiva in znova sesa. Zgodnje neprekinjeno dojenje mu omogoča uskladiti sesanje, požiranje in dihanje, dokler je bradavica še mehka in lahko dosegljiva, ter preden je dojka polna mleka. Novorojenčki imajo različne potrebe po sesanju; nekateri želijo sesati pogosto in dalj časa, drugi sesajo nekaj ur, nato spijo in to ponavljajo, dokler se količina materinega mleka ne poveča tretji ali četrti dan.
Zgodnje in pogosto dojenje koristi tudi materi. Pomaga ji pri okrevanju po porodu, saj se ob otrokovem sesanju krči maternica in zmanjša izguba krvi. Manj je dovzetna za bolečine, prolaktin in oksitocin izboljšata njeno razpoloženje in ji omogočata spanje tudi podnevi. Ob dojenju mati spozna svojega otroka ter si pridobi samozaupanje, da bo zanj lahko skrbela.
Priporočila in smernice
Izključno dojenje se priporoča v prvih šestih mesecih otrokovega življenja, z nadaljevanjem dojenja ob uvajanju druge dopolnilne hrane, vsaj do drugega leta starosti otroka ali še dlje, dokler materi in otroku to ustreza. Ta priporočila podpirajo Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in številne zdravstvene in strokovne organizacije, kot sta Ameriška pediatrična akademija (AAP) in Ameriški kolegij porodničarjev in ginekologov (ACOG). Priporočila temeljijo na kratkoročnih in dolgoročnih prednostih dojenja za otroka in mater, pa tudi za družbo in okolje. Medicinski razlogi za opustitev dojenja so redki.
Carski rez in dojenje
Matere po carskem rezu so pogosto prestrašene, boleče in v stresu. Njihova gibljivost je omejena, kar jim otežuje premikanje. Lahko so ločene od otroka, kar negativno vpliva na začetek dojenja. Če je carski rez opravljen v lokalni anesteziji, ni razloga, da otrok in mati ne bi bila takoj po porodu v kožnem stiku in bi se omogočilo prvo dojenje. Po splošni anesteziji je potrebna večja pobuda osebja zaradi vpliva zdravil na mater in otroka. Če kožni stik ni možen z materjo, ga omogočimo očetu ali drugemu družinskemu članu. Celodnevno sobivanje matere in otroka ter hranjenje na zahtevo ni ugodno le za otroka, ampak tudi za mater, ki ima manj težav z vnetimi bradavicami in oteklimi dojkami. Maternica se hitreje krči in celi, mati pa se počuti sposobnejšo in bolj zadovoljno. Ob pogostem dojenju ni razlogov za dodajanje drugih tekočin. Položaj matere pri dojenju po operativnem posegu naj bo čim udobnejši in neboleč. Če sta otrok in mati ločena po porodu zaradi zdravstvenih težav, naj mati zgodaj začne z iztiskanjem mleka, da bo lahko dojila, ko bo to mogoče. Malo povišana temperatura pri materi ni razlog za prekinitev dojenja, prav tako okužba pri materi ni razlog za ločevanje od otroka. Po veliki trebušni operaciji in stanju po porodu mati potrebuje doma veliko počitka in pomoči. Pooperativno celjenje rane izčrpa njeno telo, zato je zanjo nujna zdrava prehrana z veliko vitamini in obilo tekočine.
Produkcija mleka v dojkah
Raziskave so pokazale, da dojki običajno proizvajata različne količine mleka. V eni je količinsko več mleka, ki je redkejše in hitreje izteka, v drugi pa je mleko gostejše. Matere pogosto opažajo, da otrok raje pije na eni dojki. Mleka se običajno naredi za dojenje dvojčkov, zato sta dve dojki. Kadar otrok od rojstva zavrača isto dojko, gre lahko za zdravstveni problem s strani matere ali otroka. Otrok z zlomljeno ključnico lahko zaradi bolečine prve dni odklanja pitje na eni dojki. Kasneje so razlogi lahko v različno oblikovanih bradavicah, razliki v izločanju mleka, vnetju ene dojke, vonjavah, poškodovani ali operirani dojki ali zelo redko tumorju na dojki.
Kdaj imamo premalo mleka?
Tehtanje pred in po obroku, testiranje lakote z dohranjevanjem po steklenički ali izbrizgavanje mleka za merjenje količine mleka v dojkah so neučinkoviti in lahko povzročijo tesnobo, nezaupanje in opustitev dojenja. Če skrbijo vnosi tekočine pri otroku, naj mati raje pogosteje doji. Morebitno dodajanje tekočin ali mleka naj ne poteka preko dudic zaradi sesalne zmede pri otroku, prav tako naj otrok ne dobi igralne dudice. Tudi nastavki za bradavice lahko povzročijo sesalno zmedo. Preden se odločimo za dohranjevanje z mlečno formulo, je nujno opraviti temeljito diagnostiko dojenja pri ustrezno izobraženem strokovnjaku.
Težave med dojenjem
- Boleče bradavice: Prve dni po porodu so bradavice občutljivejše. Če se je otrok pravilno prisesal, dojenje ne bi smelo biti boleče. Sesalna zmeda lahko povzroči nepravilno sesanje in poškodbe. Razlogi so lahko tudi priraščen jeziček, glivično vnetje ustne sluznice, vnetje bradavice, premajhen nedrček, vdrte bradavice ali neustrezna nega bradavic.
- Otekle dojke/zastojne dojke: Med drugim in petim dnem po porodu se poveča količina materinega mleka. Dojki postaneta večji, težji in bolj napeti. Če je mati pogosto dojila v prvih dneh, ne bo imela zastoja v dojkah. Bolečino si lahko olajša s toplimi obkladki pred dojenjem, nežno masažo, pogostim dojenjem, hladnimi obkladki med podoji, izbrizgavanjem pri neučinkovitem dojenju in primernim perilom. Ni treba omejevati popite tekočine.
- Mastitis: Vnetje dojk s povišano telesno temperaturo nad 38,5 °C in splošnim slabim počutjem. Zamašen vod je zatrdlina brez vročine. Pomagajo topli obkladki, masaža, pogosto dojenje, počitek, udobno perilo in antibiotik. Ponavljajoče vnetje dojk ima lahko več razlogov: nepozdravljen mastitis, utrujenost, stres, zmanjšana odpornost, slabokrvnost, ogromno mleka, neredno dojenje, poškodovane bradavice, dojenje z nastavki, neprimerno perilo, mastna, slana hrana, alergeni, pretirano gibanje z rokami, čustvene stiske. Potrebna je zdravstvena oskrba.
Dojenje in možnost zanositve
Izključno dojenje prvih šest mesecev po porodu je naravna kontracepcija, imenovana laktacijska amenoreja (LAM), dokler ženska ne dobi prve menstruacije po porodu.
Čustva ob koncu dojenja
Prenehanje dojenja ni le fizičen proces, temveč tudi čustven prehod. Za nekatere matere prinaša olajšanje in novo svobodo, za druge pa žalost, krivdo ali dvome. Vse to je normalno. Pomembno je, da si dovolite začutiti vse, kar pride, brez obsojanja. Dojenje je ena oblika povezovanja, vendar ni edina. Včasih lahko pomaga pogovor z doulo, svetovalko za dojenje ali drugo mamo, ki je šla skozi podobno izkušnjo. V tej fazi je nežnost do sebe in svojega telesa ključna podpora.
Telesne spremembe po dojenju
- Mleko še dolgo kaplja: Po prenehanju dojenja je povsem običajno, da mleko ali serozna tekočina izteka še tedne ali mesece. To je naraven proces, ki ne zahteva skrbi. Majhne rumenkaste kapljice, podobne kolostrumu, so znak, da se telo še vedno prilagaja.
- Prsi se morda ne bodo vrnile v prejšnje stanje: Po nosečnosti in dojenju se lahko prsi spremenijo in ne bodo več enake kot pred tem obdobjem. To je povsem naravno in predstavlja opomin na vse lepe trenutke materinstva. Vsaka mama bi morala biti ponosna na svoje telo in njegove spremembe.
Pravi čas za konec dojenja
Ni univerzalnega pravila, kdaj je pravi čas za konec dojenja. Nekatere mamice se odločijo, da ne bodo dojile, druge pa podaljšujejo dojenje tudi do otrokovih predšolskih let. Pomembno je, da poslušate svoje telo in srce ter sprejmete odločitev, ki je prava za vas in vašega otroka. Priporočljivo je, da se o opuščanju dojenja posvetujete tudi z otrokovim pediatrom, saj je vsaka situacija nekoliko specifična.
Kljub vsemu pa obstaja nekaj splošnih smernic, ki jih je smiselno upoštevati. Če je to mogoče, naj otrok prvih šest mesecev uživa izključno materino mleko. Otroci, ki so starejši od enega leta, materino mleko običajno dojemajo kot nekaj, kar jim daje uteho, torej ne gre več za osnovni vir hranilnih snovi, mleko pa obenem ni več tako pomembno za krepitev imunskega sistema. Kadar dojenje zaključite pred otrokovim prvim letom starosti, je priporočljivo oziroma skoraj nujno, da otroku zagotovite ustrezen nadomestek materinega mleka. Pazite, da ne boste posegali po nadomestkih, ki lahko sprožijo alergijsko reakcijo pri otroku. Če otrok uživa tudi gosto hrano, pa morate biti pozorni tudi na izbiro dovolj raznolikih živil. Priporočamo, da se opuščanja dojenja lotite v obdobju, ko v otrokovem življenju ni posebnih stresnih dejavnikov. Čas počitnic, torej izven otrokovega znanega okolja, zagotovo ni najboljša izbira, podobno pa velja tudi za obdobja, ko ste sami pod večjim stresom kot običajno. Takrat se boste namreč zelo težko osredotočili na otrokove potrebe in mu olajšali celoten proces.
Dobro je, da v obdobju opuščanja dojenja z otrokom preživite več časa kot običajno, saj mnogi otroci takrat postanejo precej prestrašeni in tako potrebujejo vašo bližino. Sprva poteka dojenje otroka pogosto tudi ponoči, sčasoma pa lahko začnete intervale med posameznimi nočnimi dojenji podaljševati. Dobra stran tega je seveda ta, da boste manj utrujeni, otrok pa se bo postopoma navajal na to, da dojenje ni mogoče ob vseh urah dneva. Postopoma lahko začnete zmanjševati tudi število dnevnih seans dojenja. Seveda morate pri tem poskrbeti, da otrokova oskrba s hranili ne bo trpela zaradi manj pogostega dojenja. Vsekakor pa vam odsvetujemo, da z dojenjem prekinete kar čez noč. To lahko namreč privede do številnih težav, med drugim celo do mastitisa. Med prenehanjem dojenja si lahko pomagate tudi s prsno črpalko. Najbolje je sicer, da izčrpate le manjšo količino, saj bo to počasi zaustavilo tvorbo mleka. Pogosto zadostujeta že 2 minuti črpanja oziroma naj črpanje traja tako dolgo, dokler morebitna bolečina/napetost v prsih ne popusti. Iztisnjeno mleko lahko nato ponudite otroku in tako preskočite eno seanso dojenja, kar bo pripomoglo k temu, da se bo vaša zaloga mleka zmanjševala hitreje. Če vam zgolj uporaba prsne črpalke ne pomaga, jo lahko kombinirate tudi z določenimi naravnimi metodami za zmanjševanje napetosti. Ena od možnosti je na primer ta, da poskusite na prsi položiti predhodno ohlajene zeljne liste. Čeprav je opuščanje dojenja precej stresno, pa je zelo redko tudi nevarno. Vendar pa lahko žal v nekaterih primerih pride do vnetja oziroma bakterijske okužbe dojk (znano kot mastitis).