Včasih slišimo, da je kakšen dojenček len, da se mu preprosto ne ljubi sesati. Ali pa zavrača dojenje. Za mater so to običajno zelo težke situacije. Večinama menimo, da je dojenje materino delo. Le ugotoviti mora, kdaj je čas za dojenje, dojenčka pristaviti k prsim, mu v usta dati bradavico in se prepričati, da je v pravilnem položaju za dojenje. Ko se dojenček nahrani, ga je treba odstaviti, podreti kupček in odložiti. Ravno tako kot drugi sesalci se tudi človeški mladički rodijo z instinkti in veščinami, ki jih potrebujejo, da se lahko dojijo. Če ste kdaj opazovali novorojene mucke ali telička z mamo, ste videli, da so opremljeni z vsem, kar potrebujejo, da začnejo iskati hrano. Seveda imajo tudi matere prirojene veščine za dojenje, ki se lepo ujemajo z dojenčkovimi, vendar je dojenje vendarle priučena spretnost. Človeški mladički fizično niso tako močni in sposobni kot mladiči drugih sesalcev (teliček že v nekaj urah po rojstvu lahko hodi, medtem ko dojenčka do prvih korakov loči še kakšno leto, kar je velika razlika!), torej potrebujejo materino pomoč. Krava mora samo pri miru stati, da se teliček lahko prisesa, medtem ko moramo človeške mame storiti nekoliko več.
Če bi vam nekdo podal vznemirjenega dojenčka, kaj bi storili? Ne da bi sploh pomislili, bi najbrž dojenčka v navpičnem položaju stisnili k sebi, tako da bi se vas dojenček dotikal s trebuščkom, medtem ko bi z eno roko podpirali ritko oziroma nogice, z drugo pa hrbet oziroma glavico. Dojenček bi se verjetno najprej stisnil k vam, potem bi rahlo dvignil glavico ali jo nagnil nazaj, da bi se orientiral, kjer na materinem telesu je, in začel iskati prsi. Če bi se dojenček rad dojil, začne premikati glavico sem in tja proti prsim. Nekateri strokovnjaki menijo, da jokajočega novorojenčka s tem, ko ga najprej dvignemo in potem namestimo vodoravno v naročje v položaj za dojenje, tako da je glavica pri dojki, nogice pa gledajo v nasprotno stran, dejansko zmedemo. Otročiček instinktivno pričakuje, da ga bomo držali navpično v položaju za tolažbo, da bo sam lahko našel pot do prsi. Zadnja leta veliko pozornosti posvečamo položaju pri dojenju oz. pristavljanju na prsi. Zdravstveni strokovnjaki, svetovalke za dojenje in drugi uporabljajo vrsto tehnik, da bi materi pomagali pravilno pristaviti dojenčka na prsi. Pri nas je še vedno najbolj razširjeno prepričanje, da se dojenčka doji sede v položaju zibelke. Naj dojenček najde dojko in se prisesa. Po potrebi mu pomagajte. Ko se dojenček prisesa, se na bradavico pristavi od zgoraj, tako da bo po naravni poti dobro, globoko prisesan in mu bo bradavica segala dovolj v usta. Takšnega položaja ni treba uporabljati za vedno, vendar je v prvih dneh idealen. Materi je udobno in lahko počiva, dojenček pa se ima priložnost dojiti in se na mamici počuti varno.
Razumevanje zavračanja dojenja in "lenih" dojenčkov
Če dojenček zavrača dojenje, se jezi na prsih ali so problemi s pristavljanjem, sta bila z mamico ločena, ima za seboj travmatičen porod ali je bil deležen npr. tiščanja na dojko ali nasilnega hranjenja po steklenički, lahko poskusite golega dojenčka ali dojenčka samo v plenički čim več kengurujčkati na golem prsnem košu. Po izkušnjah sodeč kožni stik dojenčka umiri, reši oziroma prepreči ogromno težav pri dojenju, saj pri otroku veliko bolj kot katerikoli drug položaj zbuja prirojene instinkte po dojenju. Pri vzpostavljanju dojenja je pomembno odzivanje na subtilne znake, da bi se dojenček dojil. Tako bo materino telo stimulirano za tvorjenje ustreznih količin in sestave mleka. Za razliko od mlečne formule, ki je vedno enaka, se sestava materinega mleka nenehno spreminja - na začetku podoja je drugačna kot na koncu, spreminja se tudi prek dneva itd. Materino mleko nima praznih kalorij, zato se po enem mesecu količina ne poveča kaj dosti - sestava pa se sproti prilagaja otrokovim potrebam. Materino mleko je vedno vodeno, saj vsebuje okoli 88 % vode, nikoli pa ne more biti premalo hranljivo ali kako drugače ne dovolj kakovostno. Sestava materinega mleka se spreminja pri vsakem dojenju, število podojev ni vedno enako - oboje je normalno. Prepogosto dojenje ne obstaja. Prsi niso nikoli do konca prazne. Včasih materam, ki imajo težave z dojenjem, rečejo, da je dojenček prelen ali da se pač noče dojiti. Nič od tega ni res! Če dojenčku ponudite dojenje in se ne pristavi, to ni zato, ker bi bil len, ker se mu ne bi dalo ali ker vas ne bi maral. Dojenček, ki se »noče« dojiti, se ne more dojiti. Na dojenčkovo sposobnost, da najde prsi, se prisesa ter usklajeno diha, sesa in požira, lahko vplivajo zdravila, ki jih je mamica dobivala med porodom. Morda je imel dojenček nekaj negativnih izkušenj in se poskuša zaščititi, npr. aspiracija ust in dihalnih poti ob porodu je bila lahko tako travmatična, da se izogiba odpiranju ust. Ali pa se je naučil nečesa drugega. Morda je bil prvič, ali nekajkrat po rojstvu nahranjen po steklenički. Hitro je ugotovil, da iz tistih trdih plastičnih stvari pride hrana in sedaj ob lakoti pričakuje tisto - vi pa mu ponujate mehko, toplo dojko z manjšo, mehkejšo bradavico. Gotovo se mu zdi prijetno, vendar ne ve, da je lahko tudi vir hrane. Mogoče dojenčku dojenje otežujejo fizične težave. Nekateri dojenčki ne morejo učinkovito premikati jezička (lahko je priraščen); ali pa ga nekaj boli oziroma ima zaradi poroda lahko zakrčene določene mišice. Pogovarjajte se z njim, pa čeprav bo v sobi slišal tudi druge glasove in obrnil se bo proti vam. Naloga ljudi, ki pomagajo pri dojenju, je, da dojenje steče, ne pa, da kritizirajo dojenčka ali vas. Dojenček dela vse, kar je v njegovi moči, in vi tudi. Zaupajte dojenčku, zaupajte sebi!
Kako se dojiti | wikiHow vpraša svetovalko za dojenje
Optimalni položaji za dojenje: Udobje in učinkovitost
"Mamici je treba vsaj na začetku pomagati, da izbere udoben položaj, saj to vpliva na uspešnost dojenja. Če je otrok dobro pristavljen, položaja ni treba spreminjati," je poudarila prim. Andreja Tekauc Golob, dr. med., specialistka pediatrije, mednarodna pooblaščena svetovalka za laktacijo (IBCLC) in predsednica Unicefovega Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja (NOSD)."Materi je treba pomagati izbrati udoben položaj, ker to vpliva na uspešnost dojenja. Položaj je lahko ležeč, sedeč, stoječ, doji lahko med hojo; če je otrok dobro pristavljen, položaja ni treba spreminjati," pravi prim. Andreja Tekauc Golob. "Pravilen" ali "najboljši" položaj pri dojenju namreč ne obstaja; pomembno je, da je mamici in dojenčku udobno in da je otroček dobro pristavljen. Položaj tudi ni odvisen od velikosti dojk. "Ni mi znano, da bi bil kateri položaj primernejši pri dojkah določene velikosti. Pri velikih dojkah je le priporočljivo, da ženska pridrži dojko, ko je otrok še manjši, da mu olajša dojenje," je orisala.V vsakem primeru naj si mamica za dojenje izbere položaj, ki najbolj ustreza njej in dojenčku. "Seveda pa lahko poskusi z menjavo položaja, če ji mleko prehitro izteka ali otrok težje zagrabi bradavico," je poudarila. Od položaja je namreč odvisen tudi pritok mleka. "Ležeč hrbtni in biološki položaj zmanjšata pretok mleka, pri ostalih se pretok poveča," je pojasnila.Sicer pa obstajajo različni položaji: ležeč bočni in hrbtni, biološki, sedeč, stranski in navzkrižni položaj ter položaj pestovanja. Primarijka Andreja Tekauc Golob med naštetimi na splošno najbolj priporoča biološkega oziroma fiziološkega, "ker najbolj sledi otrokovim potrebam in ker je tudi udoben za mater. Omogoča uporabo otrokovih primitivnih refleksov, ko leži s trebuhom na njenem trebuhu, mati pa je na hrbtu v polsedečem položaju."
Tudi po naravnem porodu je najprimernejši biološki položaj, saj ima mati kmalu zatem dojenčka že na trebuhu in lahko otroček nato že sam najde dojko. "V tem času ni treba matere učiti položajev ali otroka siliti k sesanju," je razložila. Po carskem rezu in pri zapletih spinalne ali epiduralne analgezije pa se po porodu uporablja predvsem ležeč hrbtni položaj in tudi ponoči je bolj priporočljiv eden od ležečih položajev - bodisi biološki bodisi ležeč bočni. Biološki položaj, ko dojenček s trebuščkom leži na materinem trebuhu, je še posebej priporočljiv na začetku dojenja, torej prve dni po porodu, ali ob morebitnih težavah pri dojenju. Tudi za matere dvojčkov velja, naj si poiščejo najustreznejši položaj za dojenje. Če dojijo vsakega posebej, lahko izberejo kateri koli položaj, čeprav je najbolje dojiti oba hkrati. "Priporočam sočasno dojenje obeh dojenčkov, ker mati tako prihrani čas in ji mleko bolje izteka. Izbere lahko stranski položaj (položaj žoge za ragbi) in pri tem uporabi blazino za dojenje dvojčkov ali biološki položaj," je opisala. Pri dojenju dvojčkov pa je obenem pomembno, da ju mati menjava pri dojkah, kar lahko po nasvetu strokovnjakinje za dojenje izvaja pri vsakem podoju ali - še lažje - vsak dan.
Premagovanje bolečih bradavic in drugih težav pri dojenju
Kateri položaj pa je priporočljiv ob morebitnih bolečih in razpokanih bradavicah? "Boleče bradavice so znak, da se otrok slabo pristavlja na dojko, in najboljše izkušnje imam s pristavljanjem v biološkem položaju. Pri tem položaju otrok zgrabi dojko od spodaj in lažje na široko zagrabi bradavico in kolobar. Jezik lažje položi pod dojko, s tem pa ga ne more uporabiti za drgnjenje bradavice," je opisala. Zaradi težav z razpokanimi in bolečimi bradavicami nikakor ne prekinite dojenja. Bolečine, za katere je največkrat vzrok nepravilno pristavljanje in ki so pogostejše ob začetku dojenja, je namreč mogoče omiliti in odpraviti. Ob morebitnih težavah dojenčka pravilno pristavite k dojki, tako da z usteci objame čim več bradavice in kolobarja okoli nje. Pomagajte si z mazili za nego bradavic ob dojenju in z nastavkom za dojenje, nekaterim naj bi pomagalo tudi mazanje bradavic z lastnim mlekom.
Dojenje je lepo, plete posebno vez med dojenčkom in mamico ter nudi najboljšo možno prehrano v prvih mesecih življenja. A včasih se zdi kot vožnja z vrtiljakom, ko se sprašujete, ali imate zadosti mleka, ali je popil dovolj, ali so dojke premalo ali preveč polne, ali ni že spet čas za dojenje … V trenutkih negotovosti ne obupajte, temveč samozavestno vztrajajte. Vredno je, saj lahko otroka nahranite z najboljšim. Prisluhnite sebi in otročku, verjemite vase in zaupajte v svoje sposobnosti. Sčasoma bo postalo lažje. Primarijka Andreja Tekauc Golob svetuje, naj si mati za dojenje vzame čas in naj opazuje dojenčka. "Zagotovi naj si mirno okolje, naj ne bo lačna ali žejna. Poskrbi naj tudi za svoje udobje, morda bo potrebovala oporo hrbta, kakšno dodatno blazino ali stolček pod nogami," je navedla. Pri dojenju naj se dojenček dobro prisesa. Naj z usteci objame bradavico in velik del kolobarja okoli nje.
Pri morebitnih težavah z dojenjem se lahko obrnete na izobražene svetovalke za dojenje. Kontaktne podatke najdete na spletni strani Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje (dojenje.org), na kateri svetujejo mednarodno pooblaščene svetovalke za dojenje (IBCLC), ali na spletni strani laičnih svetovalk za dojenje La Leche League Slovenija (dojenje.net). In še: morda se počutite osamljene, ampak nikakor niste same. S podobnimi izzivi se je že soočalo in se še sooča na milijone novopečenih mamic.
Ključni vidiki zgodnjega dojenja in zagotavljanja zadostne količine mleka
Najboljši čas za prvi podoj je takoj po rojstvu otroka, ko je otrokov sesalni refleks najmočnejši. Otroku je na razpolago takoj po rojstvu. To je zgoščena hrana bogata s protitelesi, zato ga včasih imenujejo »prvo otrokovo cepivo«. Mlezivo zadosti vsem otrokovim potrebam po hrani v prvih dneh. Čeprav je mlezivo odlična hrana, ga je malo (nekaj čajnih žličk), kar je idealno za prve dni. Ker se novorojenček komaj uči hranjenja z usti, lažje obvladuje manjše količine. Majhni obroki spodbudijo otroka k pogostejšemu hranjenju, kar hitreje spodbudi nastanek novega mleka. Mlezivo deluje tudi odvajalno, s tem pomaga očistiti otrokovo črevo mekonija (smolasto temnozeleno prvo blato), kar preprečuje nastanek zlatenice. Zgodnje dojenje omogoča novorojenčku tudi izuriti sesanje, požiranje in dihanje, dokler je še materina bradavica mehka in lahko dosegljiva in preden je dojka polna mleka. Raziskave so pokazale, da so otroci manj zlatenični, če se pogosteje dojijo v prvih dneh ter da imajo matere, ki zgodaj začnejo z dojenjem, manj težav in dojijo dlje. Zgodnje in pogosto dojenje koristi tudi materi. Pomaga ji, da si lažje opomore od poroda, ker otrokovo sesanje krči maternico, pospeši porod posteljice in zmanjšuje krvavitve. Pogosto dojenje preprečuje tudi nastanek bolečega zastoja v dojkah. Ob dojenju mati spozna svojega otroka ter si pridobi samozaupanje, da ga bo lahko hranila, negovala in skrbela zanj.
Novorojenčki imajo različne potrebe po sesanju. V prvih dneh želijo nekateri sesati pogosto in dalj časa, drugi sesajo nekaj ur, nato nekaj ur spijo in to ponavljajo, dokler se ne poveča količina materinega mleka tretji ali četrti dan. Nekateri otroci želijo sesati pogosto in kratek čas, nekateri pa sploh niso navdušeni nad sesanjem in so precej zaspani prvih nekaj dni. Pričakujte da boste v prvih dneh veliko časa porabili za dojenje. To je najlažje, če sta mati in otrok skupaj dan in noč. Bolnišnični red lahko moti dojenje, če so otroci prineseni k prsim, ko spijo ali kričijo, ne pa takrat, ko bi želeli sesati. Če je otrok zaspan in ne kaže želje po sesanju, ga pristavite na dve do tri ure. V tem primeru opazujte otroka in ga skušajte dojiti, kadar je buden ali plito spi (očesni zrkli se premikata pod vekami). V toplem okolju postanejo otroci zaspani, zato zastrite prostor pred soncem in otroka slecite do plenic. S hladno vlažno krpo nežno otrite otrokov hrbet, čelo in lica. Preizkusite tudi različne položaje dojenja. Ponudite mu samo prsi - izogibajte se steklenički in dudi. Zdrav novorojenček ne potrebuje sladkane ali navadne vode niti mlečnih dodatkov. Če dobijo otroci stekleničke in dude, so manj dojeni in materine dojke so pogosteje vnete. Stekleničke in dude povzročajo tudi težave pri dojenju. Voda in mlečni dodatki zasitijo otroka in mu zmanjšajo željo po sesanju. Raziskave kažejo, da redna uporaba mlečnih dodatkov privede do predčasnega prenehanja dojenja, običajno v štirih do osmih tednih. Do tega pride, ker je tvorba materinega mleka odvisna od povpraševanja po njem - pogosteje kot je otrok dojen, več mleka se tvori. Velja tudi obratno: manj kot je otrok dojen, manj mleka bo mati proizvajala. Matere, ki začnejo dodajati stekleničke, preden imajo dovolj svojega mleka, se znajdejo v začaranem krogu, z manj in manj mleka in več in več stekleničk. Stekleničke in dude lahko zmedejo otroka v prvih tednih, ko se šele uči sesanja. Prisiljen je različno uporabljati jezik, usta in čeljusti, medtem ko sesa pri prsih, po steklenički ali dudo. Prsno bradavico lahko zaradi nepravilnega sesanja poškoduje ali pa jo popolnoma odklanja. Nekateri so zmedeni že po eni steklenički. V primeru potrebe po dodatnem hranjenju otroka, lahko uporabite kozarček, skodelico, žlico ali brizgalko. Če nameravate uporabljati stekleničke in dude, poskušajte počakati z njimi do enega meseca starosti.
Zagotavljanje zadostne količine mleka in pravilno pristavljanje
Materam pogosto svetujejo, naj dojijo le po nekaj minut na vsaki dojki, da ne bo prišlo do poškodb prsnih bradavic. Toda če otroka pravilno namestimo in se pravilno prisesa na dojko, ne bi smelo priti do poškodbe bradavic tudi po daljšem in pogostem dojenju. Nasveti za dobro namestitev in prisesanje: Najdite položaj, ki vam bo omogočal držati otroka ob dojki, ne da bi se pri tem napenjala kakšna mišica vašega telesa. Pomagajte si z blazinami, ki jih podložite pod otroka. Približajte otroka prsim, ne prsi k otroku. Prepričajte se, da je otrokov obraz obrnjen k dojki in da otroku ni potrebno obračati glave, da jo doseže. Celotno otrokovo telo naj se prilega vašemu. Pridržite dojko med dojenjem s palcem zgoraj in ostalimi prsti spodaj, toda ne preblizu bradavici, da se bo otrok lahko prisesal. Z bradavico dražite otrokove ustnice, da bo na široko odprl usta. Ko otrok dovolj odpre usta, ga pritegnite k sebi, da dobi dojko globoko v usta. Ko zagrabi, ga držite tesno ob dojki, tako da se z brado in nosom dotika dojke. Če se zdi, da dojka zapira nosek, pritegnite otrokovo telo k sebi, tako se bo lahko z glavico malo odmaknil. Če se je otrok pravilno prisesal, dojenje ne bi smelo biti boleče. Vredno je večkrat poskusiti. Če je dojenje boleče, ne dovolite otroku, da tako sesa. Prekinite dojenje, tako da potisnete prst v kot otrokovih ust in poskusite znova. Morda mora otrok bolj široko odpreti usta ali mora biti bližje dojki. Nekateri otroci so spretnejši, pri drugih je potrebno nekaj poskusov pred vsakim podojem, preden postane dojenje res udobno. Vredno se je potruditi, da dosežemo pravilno prisesanje otroka na dojko. Ne samo, da preprečimo poškodbe bradavic, tudi otroku omogočimo, da zajame čim več mleka in zdravo vzpodbuja nastanek novega. V kratkem času bo pristavljanje k prsim postalo hitro in enostavno in ne bo potrebno ponavljati teh prvih korakov. Pričakujte, da bo pred tem potrebno ob vsakem obroku nekaj časa posvetiti učenju pravilnega dojenja. Pustite otroku izprazniti eno dojko; ponudite mu tudi drugo ob vsakem obroku. Nobenega razloga ni, da bi otroka časovno omejevali pri dojenju. Ko se dobro prisesa, naj sesa, dokler sam ne preneha, spusti dojko ali zaspi, nato mu ponudite še drugo dojko. Včasih bo sesal še iz druge dojke, včasih ne, kar je bolje.
V prvih dneh so nam ena do dve mokri plenici znak, da ima otrok dovolj hrane. Izločil bo tudi temno zeleno, smolasto blato (mekonij), ki je bilo v črevesju še pred rojstvom. Izguba teže v prvih dneh je normalna. Normalno novorojenčki izgubijo do deset procentov svoje porodne teže v prvih treh do štirih dneh. Za otroka, ki tehta ob rojstvu 3400 gramov je 10% 340 gramov, torej bo shujšal do 3060 gramov teže. Eden izmed razlogov za izgubo teže je dodatna količina vode, s katero je otrok rojen in jo izgublja v prvih dneh. Ko se tretji in četrti dan poveča količina mleka pri materi, bo otrok najverjetneje začel napredovati na teži. Po 10 dneh starosti ne sme več izgubljati telesne teže. Pridobitev telesne teže moramo računati od najnižje in ne od porodne teže. Dojke in bradavice ne potrebujejo posebne nege. Nobenih posebnih mil, losjonov ali krem ne potrebujete za nego dojk ob dojenju. Po kopanju ali tuširanju dojke in bradavice le temeljito splaknite z vodo. Izogibajte se mil, alkohola in drugih sredstev, ki bi izsušili kožo in pripomogli k poškodbi bradavic. Če vam bradavice razpokajo, jih poskusite negovati z izbrizganim mlekom ali lanolinskim mazilom, ki ga vmasirate v bradavico. Če se stanje ne izboljša, potrebujete strokovno pomoč pri pristavljanju otroka k dojkam, da se bo otrok pravilno prisesal.
Ko količina mleka naraste, naval mleka in napete dojke. Nekje med drugim in petim dnem (navadno tretji ali četrti dan) se količina materinega mleka poveča. Razširjeno je prepričanje, da je takrat šele »prišlo mleko«, čeprav je mleko v dojkah že od poroda. Če je mati pogosto dojila v prvih dneh, ne bo imela zastoja v dojkah, ko bo naval mleka. Vedela bo, da je mleka več, ker bo imel otrok več mokrih plenic in bo pogosteje odvajal blato. Nekateri otroci se začnejo takrat hraniti na krajše časovne razmake. Normalno je, da postanejo materine dojke večje, težje in bolj napete. Zastoj mleka v dojkah: Pri nekaterih materah so dojke ob navalu mleka zelo polne in mleko zastaja. Otekle, tople in boleče dojke so znak, da mleko zastaja. Poleg večje količine mleka v dojkah, je za zastoj kriva tudi večja prekrvavitev tkiva. Pomagate si lahko s toplim obkladkom pred dojenjem, nežno masažo dojke proti bradavici, dojenjem na uro in pol do dve uri ter hladnim obkladkom na dojki med podoji, da omilite oteklino in bolečino v dojkah. Ob primerni negi pričakujemo izboljšanje v 12- 48 urah. Če otrok ne more zagrabiti napetih dojk, izbrizgajte nekaj mleka in mu nato ponudite zmehčano dojko. Če otrok ne more sesati ali ne izsesa dovolj napete dojke, si pomagajte z ročnim ali strojnim brizganjem mleka iz dojk, dokler ne postanejo mehkejše. Nosite ne pretesen, dobro prilegajoč nedrček. Ni potrebno omejevati zaužite tekočine.
Kako vemo, da dobi otrok dovolj mleka: Mnoge matere skrbijo, če imajo dovolj mleka za svojega otroka, čeprav ga imajo veliko. Na več načinov se lahko prepričate, da imate dovolj mleka: Otrok zmoči vsaj 6 - 8 plenic dnevno (5 - 6 plenic za enkratno uporabo) in vsaj dvakrat odvaja blato. Blato dojenega otroka je navadno redkejše, neoblikovano, gostote grahove juhe, rumene ali rumeno-zelene barve. Otroci, starejši od šest tednov, navadno manj pogosto odvajajo blato. Otrok napreduje vsaj 110 - 200 gramov tedensko ali 450 gramov mesečno. Pridobitev teže računamo od najnižje teže, ne od porodne teže. Pri prsih pije pogosto, osem do dvanajst krat dnevno. Ni problem, če pije manj pogosto, da le napreduje. Otrok deluje zdrav, primerne barve in napetosti kože. Telo je vedno polnejše, raste v dolžino, vedno več je buden in aktiven.
V prvih treh do štirih dneh je mlezivo rumenkasto ali zlato-rumeno. Po treh do štirih dneh, ko količina materinega mleka narašča, je zrelo mleko pomešano z mlezivom bogato in kremasto. Vedno manj mleziva se izloča z mlekom in po enem do dveh tednih zrelo mleko popolnoma nadomesti mlezivo. V primerjavi s kravjim mlekom iz trgovine, je materino mleko videti bolj redko in vodeno, vendar je najboljša hrana za vašega otroka. Skušajte čim več časa po porodu preživeti ob dojenju. Če je otrok nemiren, ga ob dojki pomirite. Pred rojstvom ni vaš otrok nikoli trpel lakote in ko se rodi, je njegov želodček majhen. Ne glede na to, kdaj ste ga zadnjič podojili, vedno je pravi čas, da ga ponovno pristavite k prsim. Dojeni otroci ne morejo biti preveč hranjeni. Dojenje nudi otroku tudi ugodje bližine in udobja in napravi prve tedne po rojstvu mirnejše in srečnejše tako otroku kot vam. Pogosto dojenje zagotavlja zalogo mleka. Ker se vaše mleko tvori po povpraševanju, bo pogosto povpraševanje zagotovilo več mleka. Večina otrok se hrani 10 - 12 krat v 24 urah, vendar se vzorec hranjenja spreminja.
Včasih otrok prespi 4 - 5 ur pa ni videti zelo lačen, ko se zbudi. Če ima manj mokrih plenic in manjkrat odvaja blato, ob tem pa ne pridobiva na teži, bo bolje, da ga budite na 2 -3 ure. Prve mesece se večina otrok zbuja tudi za nočna hranjenja. Če vaš otrok prespi noč, bo verjetno potreboval več obrokov čez dan. Pri polno dojenem otroku so nočna hranjenja enostavna, ker ni potrebno nič pripravljati in čakati. Če imate otroka blizu sebe, vam niti ni potrebno iz postelje. Samo dvignete ga k sebi in podojite. Ni razloga, da mu zamenjate plenice, če je topel (?). Ko otrok raste, raste tudi njegov želodček, in otrok, ki se je » neprestano » dojil, si izoblikuje svoj vzorec hranjenja. Prvih štiri do šest tednov je čas prilagajanja. Opazovanje otrokovih potreb je najzanesljivejši način, da zadovoljite njegove potrebe po vaši toplini in vašem mleku.