Vrtenje glave dojenčka: Razumevanje razvoja in morebitnih skrbi

Razvoj otroka je poln mejnikov, ki staršem pogosto vzbujajo vprašanja in skrb. Eden izmed pogostih pomislekov se nanaša na obračanje in držo glave dojenčka, zlasti v prvih mesecih življenja. Ta članek bo poglobljeno raziskal normalne razvojne faze, povezane z nadzorom glave, ter obravnaval specifične situacije, ki jih starši pogosto omenjajo, kot so nenavadno obračanje glave, zasuk nazaj ali celo asimetričen položaj glave.

Zgodnji razvoj nadzora glave

V prvih tednih in mesecih življenja se dojenčkov vid še razvija, zato je pomembno, da se starši premikajo počasi in ves čas »lovijo« njegov očesni stik, da bi jim s pogledom sledil in glavo premikal levo in desno. Od začetka mu bo težko premakniti glavo preko sredine na drugo stran. Okrog drugega meseca mu bo šlo že lažje in jo bo za kratek čas že zadržal v sredini. Samostojno obvladovanje glave je dojenčkova prva naloga v gibalnem razvoju. Z zadrževanjem glave v sredini se dobro razvija simetrija telesa. Roki ima ob tem v enakem položaju na obeh straneh telesa, vrat je dolg in brada usmerjena proti prsnici. Temu pravimo Asimetrični tonični vratni refleks (ATVR). Ta refleks je najbolj izrazit od drugega tedna do drugega meseca ter okrog 2. meseca starosti izveni. Zakrčenost telesa je odvisna od položaja glave. Če gleda dojenček v desno, sta desna roka in noga iztegnjeni, prav tako telo. Zato je pomembno, da dojenček obrača glavo v obe smeri, ob tem se mu spreminja položaj telesa in na tak način pridobiva na občutku leve in desne strani telesa, kar dobro vpliva na občutek sredine telesa.

Novorojenček, ki obrača glavo levo in desno

Pomembno je, kako rokujete z dojenčkom v tem obdobju. Izogibajte se dvigovanju iz hrbta in odlaganju na hrbet. Njegova glava je težka, zato jo je v zgodnjem obdobju potrebno ustrezno podpreti. Vendar to ne pomeni, da dojenčku glavo fiksirate z držanjem za glavo. S fiksiranjem glave in omejevanjem »samostojne borbe proti gravitaciji« lahko dojenčku nehote škodite in onemogočate naraven razvoj kontrole glave v vse smeri.

Razvoj sredinske linije telesa in stabilnost

Po obdobju precej izrazitega asimetričnega toničnega vratnega refleksa pride obdobje, ko se dojenček začenja usmerjati proti sredini svojega telesa. V starosti treh, najkasneje štirih mesecev mora dojenček že imeti zgrajeno sredino svojega telesa. Poravnan sredinski položaj trupa in glave mora biti prisoten tako v hrbtnem kot trebušnem položaju. Pri izgradnji občutka sredine svojega telesa je dojenčku v veliko pomoč tako imenovano drencanje. To so drobni, ves čas ponavljajoči se minimalni gibi majhnih obsegov, ki se dogajajo okoli sredinskega položaja telesa. So izredno pomembni, saj nakazujejo na dozorevanje živčno-mišičnega sistema. Z drenčanjem dojenček usklajuje mišično aktivnost svojega telesa. Tako posledično ves čas dobiva čutno-gibalne izkušnje za sredinsko poravnanost svojega telesa. Drencanje se opazi kot nenehno minimalno gibanje v budnem stanju.

V tem sredinsko poravnanem položaju pa je pomembno, da je v tretjem, četrtem mesecu starosti dojenček zmožen v hrbtnem položaju zadržati dvignjeno medenico (s pokrčenimi nogami) od podlage. Privzdignjeno medenico v hrbtnem položaju naj bi dojenček držal večino svojega budnega časa. Dvig medenice kaže na to, da sta stabilnost in usklajenost mišične moči v trupu dobri in je dojenček zmožen zadržati omenjeni položaj. Privzdignjena medenica vpliva tudi na stabilnost ramenskega obroča in na vratne mišice. S tem dojenček pridobi občutek za aktivacijo in sprostitev omenjenih mišic, kar poleg aktivacije v trupu, pomembno vpliva na nadzor glave. To pripomore k obračanju proti boku in nato naprej v obrat na trebušček. Poleg kakovostnega položaja na hrbtu je pomembno, da v tem obdobju usvoji tudi stabilen in dober trebušni položaj z ustrezno poravnavo glave in kakovostno oporo na komolce. V tem položaju kasneje s prenosi teže na eno in drugo stran usvoji tudi obračanje nazaj na hrbet.

Handling - Pravilno dviganje in polaganje dojenčka med 3. in 15. mesecem

Pogoste skrbi staršev in odgovori pediatra

Zaspanost po dojenju z narahlo odprtimi očmi: Če dojenček zaspi po dojenju in igranju za kakšni 2 urici z narahlo odprtimi očmi, je to povsem normalno in spada k starosti. Malce odprte oči pomenijo kvečjemu popolno relaksacijo.

Obseg glave: Obseg glave 40 cm pri trimesečniku je primeren. Ob rojstvu je bil 34 cm. V prvih treh mesecih običajno glavica zraste za približno 2 cm na mesec. Če zadnji mesec niste opazili rasti, je pomembno, da to spremlja pediater. Telesna teža okoli 6 kg pri treh mesecih je prav tako v mejah normale.

Občasno usločenje glave nazaj: Če 5 tednov star dojenček občasno (enkrat na dva dni) močno usloči glavo nazaj, se morda preteguje. Pomembno je, da tega ne vidite kot stalen gibalni vzorec. Če pa to počne pogosto ali skupaj z drugimi znaki, kot je usločen hrbet, je to lahko znak hipertoničnosti ali pretiranega iztegovanja. V takih primerih je priporočljivo, da se posvetujete s pediatrom.

Dviganje glave na trebuhu: Na trebuhu naj bi 5 tednov star dojenček dvignil glavo vsaj 45 stopinj in jo zadržal za nekaj sekund. Če jo močno dviga in je tudi usločen hrbet, je to lahko preveč. Če se upira pravilnemu položaju, je to lahko znak, da je v ekstenzijskem položaju in je treba ukinjati pokončno nošenje. Če je dojenček star 10 tednov, tehta 6200g, je močan, a se mu glava na trebuhu z iztegnjenim hrbtom in rinjenjem nazaj upira, je morda potreben posvet z nevrofizioterapevtom.

Dojenček na trebuhu, ki dviguje glavo

Obračanje glave na eno stran pri 6-mesečniku: Če šestmesečna dojenčica v določenih trenutkih obrne glavico na eno stran (gleda naprej, glavico pa skoraj nasloni na ramo) in to počne vedno na isto stran, je to lahko skrb vzbujajoče. To počne vedno na isto stran. Je to tik, simptom nečesa drugega (vid, sluh…)? Če je to le hipen, kratkotrajen gib in obvlada vse druge gibe ter se normalno razvija in kontrolira glavo, je verjetno vse v redu. Vendar bi bilo bolje, da napetost mišic, kontrolo glavice in vse gibe, ki jih običajno obvladajo 6-mesečniki, pogleda še vaš pediater. Lahko je to samo trenuten način, nekako spogledovanje in osvajanje, vendar ne moremo zagotovo reči.

Prehranske navade v vrtcu: Glede prehrane v vrtcu, kjer se trudite za zdravo prehranjevanje, je pomembno, da se dogovorite z vzgojiteljicami. Nesladkane pijače morajo zagotoviti. Glede sladkarij pa je mnenje, da tu in tam kakšna sladkarija ne bo povzročila kariesa ali metabolnega sindroma, če ni del nagrajevanja ali podkupovanja in ni vsak dan. Če ste zelo načelni, se lahko dogovorite za eno sladkarijo tedensko.

Handling in razvojni položaji

Pravilno rokovanje (handling) je ključnega pomena zlasti v zgodnjem obdobju, ko se dojenčkov gibalni razvoj šele vzpostavlja. Namen pravilnega handlinga je podpirati naravne gibalne vzorce in preprečevati nezaželene kompenzatorne gibe.

Pravilno dviganje: Ko je otrok obrnjen na bok, ga dvigujemo tako, da mu z eno roko podpremo nogico in ramo, z drugo roko pa hrbet in glavo. Pri dviganju najprej dvignemo glavo, nato ramena in nazadnje medenico. Pri starejšem otroku, ki glavo že nadzoruje, postopek ostane enak, le da se s prsti ne dotikamo glave, ampak ramen.

Položaj na trebuhu: Položaj na trebuhu je ključen za razvoj stabilnosti ramenskega obroča in s tem za dober nadzor glave. Dojenčka je treba dati na trebuh, da vadi kontrolo glavice. Če se mu položaj na trebuhu upira ali če glavo drži zelo visoko z zakrčenimi rameni, je priporočljivo poiskati strokovno pomoč.

Nošenje v "lunci": Nošenje v pravilnem položaju "lunce" je pomembno, da se ohrani pravilna krivina hrbtenice in da dojenček ne izteguje telesa. Če se dojenček nerad nosi v tem položaju, je lahko znak za obisk pediatra ali nevrofizioterapevta.

Refleksi in njihov pomen

Novorojenček se rodi z različnimi refleksi, ki mu pomagajo pri prilagajanju na novo okolje. Ti refleksi, kot je asimetrični tonični vratni refleks (ATVR), naj bi do nekje tretjega ali četrtega meseca starosti izginili. Če refleksi ne izginejo ali so prisotni še v kasnejših mesecih, to lahko nakazuje na določene težave.

Tortikolis, zaležana glavica in hipotonija

  • TORTIKOLIS: Pri tortikolisu so mišice vratu zakrčene in toge, kar povzroči, da se glavica nagne na eno stran, brada pa se obrne v drugo.
  • ZALEŽANA GLAVICA (Plagiocefalija): To je stanje, ko se pri dojenčku pojavi sploščenost na zadnji ali stranski strani glave.
  • HIPOTONIJA: Izraz hipotonija pomeni znižan ali zmanjšan mišični tonus. Vzroki so lahko prirojeni ali pridobljeni.

Kdaj obiskati pediatra?

Če opazite, da dojenčku ena stran telesa ali glave bolj odgovarja kot druga in da je ta asimetrija prisotna ves ali večino časa, je pametno o tem obvestiti pediatra. Prav tako je priporočljivo obiskati pediatra in morebiti razvojno ambulanto, če:

  • Dojenček močno usloči glavo nazaj, zlasti če je to stalen gibalni vzorec ali če je prisoten še drug simptom.
  • Dojenček na trebuhu ne more dvigniti glave ali ima izrazito zakrčene ramene in komolce za linijo ramen.
  • Dojenček kaže znake pretiranega iztegovanja telesa.
  • Se pojavijo dvomi glede razvoja ali opazite kakršno koli nenavadno gibanje.

Pediater je otrokov zagovornik in bo vedno presodil, ali je določeno stanje ali gibanje za otroka dobro, ne glede na mnenja drugih. Vedno se spomnite, da je iskalnik vaš najboljši prijatelj pri iskanju dodatnih informacij.

tags: #obracanje #glave #dojencka #na #sredino

Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas. Več o piškotkih.