V zadnjih letih se je povečalo število slovenskih državljanov, ki so zaposleni v sosednji Avstriji, a hkrati ohranjajo svoje stalno prebivališče v Sloveniji. Ta mobilnost prinaša številne prednosti, a tudi kompleksna vprašanja glede uveljavljanja pravic iz naslova starševskega varstva in družinskih prejemkov. Eden izmed najbolj perečih problemov se nanaša na starševski dodatek, ki je namenjen socialno šibkejšim družinam, a ga po veljavni zakonodaji lahko prejemajo tudi starši, ki so zaposleni v drugi državi članici EU, kar pa ne ustreza prvotnemu namenu te dajatve in povzroča dodatno birokracijo ter obremenitev proračuna.
Pravno Okvir: Uredba (EGS) št. 1408/71 in njeni Nasledniki
Temelj za koordinacijo sistemov socialne varnosti znotraj Evropske unije predstavlja Uredba (EGS) št. 1408/71, ki jo je nadomestila Uredba (ES) št. 883/2004. Ti predpisi določajo, da se v primeru, ko je eden od staršev zaposlen v eni državi članici, drugi pa v drugi, ali ko ima družina stalno prebivališče v eni državi, enega od staršev pa je zaposlen v drugi, primarna pristojnost za izplačilo družinskih dajatve dodeli državi, kjer ima družina stalno prebivališče, če je tam zaposlena vsaj ena od upravičenih oseb. V primeru, ko v državi stalnega prebivališča ni zaposlene nobene od upravičenih oseb, medtem ko je ena od njih zaposlena v drugi državi članici, postane ta druga država primarno pristojna.
Namen teh uredb je zagotoviti enakost obravnave vseh državljanov EU, ki so zaposleni v eni državi članici, stalno prebivališče pa imajo v drugi. To pomeni, da bi morala država stalnega prebivališča primarno zagotavljati družinske dajatve, medtem ko je druga država le sekundarno pristojna za izplačilo morebitne razlike med dajatvami, do katerih je oseba upravičena v državi stalnega prebivališča, in dajatvami, do katerih bi bila sicer upravičena v drugi državi članici, če je tam višina dajatve višja.
Problematični Starševski Dodatek za Zaposlene v tujini
Trenutna slovenska zakonodaja ureja, da staršu, ki je zaposlen v drugi članici EU, ne pripada ne porodniško nadomestilo ne starševsko nadomestilo v Sloveniji. Vendar pa tak starš lahko prejema starševski dodatek, ki je sicer namenjen socialno šibkejšim. Hkrati pa ta starš v državi zaposlitve (na primer Avstriji) zaprosi za izplačilo razlike do porodniškega ali starševskega nadomestila, kot bi mu pripadalo v tej državi. Ta izplačila v nekaterih državah, kot je Avstrija, potekajo enkrat letno za nazaj.
To v praksi pomeni, da starš, zaposlen v Avstriji, medtem ko v Sloveniji prejema starševski dodatek (približno 190 € mesečno), enkrat letno zaprosi za izplačilo razlike v Avstriji. Ta postopek povzroča ogromno birokracije in skrbi za mlado družino, ki je primorana živeti od socialne podpore, namenjene socialno šibkejšim, čeprav je zaposlena. Ta "socialna podpora" tako ne predstavlja pomoči, temveč breme, hkrati pa neupravičeno obremenjuje državni proračun.
Če bi se pravica do prejemanja starševskega dodatka za zaposlene v drugih državah EU zakonsko odpravila, bi starši, zaposleni na primer v Avstriji, bili upravičeni do takojšnjega in sprotnega izplačila avstrijskega porodniškega ali starševskega nadomestila v polni vrednosti, saj sicer ostanejo brez prihodkov.
Odziv Ministrstva za Delo, Družino in Socialne Zadeve
Po podatkih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, slovenske državljanke, zaposlene v Avstriji, katerih partnerji so zaposleni v Sloveniji, so upravičene do porodniškega nadomestila (Mutterschutz) v Avstriji osem tednov pred in osem tednov po rojstvu otroka. V tem času so tudi zdravstveno zavarovane na podlagi zaposlitve. Po poteku teh osmih tednov so upravičene do Kinderbetreuungsgeld, ki spada med družinske dajatve.
V skladu z Uredbo (EGS) št. 1408/71, če ima družina stalno prebivališče v Sloveniji, kjer je zaposlen eden od staršev (npr. oče), medtem ko je mati zaposlena v Avstriji, je Republika Slovenija primarno pristojna za izplačilo družinskih dajatev. Avstrija je v tem primeru le sekundarno pristojna za izplačilo razlike do Kinderbetreuungsgeld, ki jo je mogoče uveljaviti enkrat ali dvakrat letno za nazaj. Šele ko v Sloveniji poteče pravica do starševskega dodatka, Avstrija prične redno izplačevati Kinderbetreuungsgeld, če starš ne ponovno nastopi zaposlitve.
Ministrstvo poudarja, da morajo delovati skladno z Uredbo (EGS) št. 1408/71. Kinderbetreuungsgeld je uvrščen med družinske dajatve, zato se zanj uporabljajo pravila o primarni in sekundarni pristojnosti.
Izkušnje Centra za Socialno Delo Maribor in Posameznikov
Center za socialno delo Maribor, Enota Pesnica, obravnava postopke za pridobitev pravic iz naslova družinskih prejemkov za občine Pesnica, Šentilj in Kungota. Veliko občanov teh občin je zaposlenih v Avstriji in se obrača na center z vprašanji glede upravičenosti in uveljavljanja družinskih prejemkov.
Otroški dodatek v Avstriji pripada vsaki osebi, ki je tam zaposlena, od rojstva do 18. leta starosti (ali dalj, če se šola). V Sloveniji otroški dodatek pripada staršem za otroke do dopolnjenega 18. leta starosti. Avstrija ne pozna pravice do dodatka za veliko družino.
- Če sta oba starša zaposlena v Avstriji: Za izplačilo otroškega dodatka je pristojna Avstrija. Vlogo vloži starš, ki ima skupno stalno prebivališče z otrokom.
- Če je eden od staršev zaposlen v Avstriji, drugi pa je brezposeln: Pristojna za izplačilo otroškega dodatka je Avstrija. Vlogo vloži zaposleni starš, ki ima skupno stalno prebivališče z otrokom.
- Če je eden od staršev zaposlen v Avstriji, drugi pa v Sloveniji: Vlogo za otroški dodatek je treba vložiti v Sloveniji, saj je Slovenija primarno pristojna.
Za uveljavljanje otroškega dodatka v Avstriji so potrebni obrazci E411, E401, BEIH 38 (letno izplačilo razlike) in BEIH 100 (mesečno izplačilo) ali drugi E-obrazci. Obrazca E401 in E411 sta na voljo tudi na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialno delo in enake možnosti. Centralna enota za starševsko varstvo in družinske prejemke od 1.1.2018 naprej ne sprejema več obrazcev E411 neposredno od strank, temveč le od pristojnih institucij iz tujine.
Številne izkušnje posameznikov kažejo na zapletenost postopkov in nezadostne informacije s strani pristojnih institucij. Nekatere uporabnice poročajo o zavrnitvah izplačil in dolgih čakalnih dobah, kar še dodatno otežuje položaj mladih družin. Pojavljajo se tudi pomisleki glede diskriminatornega ravnanja Avstrije z izplačilom razlike za koledarsko leto za nazaj, kar je Evropska komisija sicer ugotovila in zahtevala redna izplačila.
Posebni Primere in Vprašanja
- Študentka v Sloveniji, partner zaposlen v Avstriji: V tem primeru je treba preveriti pravila glede upravičenosti do starševskega dodatka, saj status študentke lahko vpliva na pravico do dajatve. Partner, zaposlen v Avstriji, bi moral zaprositi za porodniško zanj, tudi če ne živita skupaj, vendar je treba natančno preveriti pogoje.
- Izplačilo razlike porodniške v Avstriji: Možno je uveljavljati razliko porodniške, vendar je postopek odvisen od posameznega primera in veljavnih uredb.
- Nosečnost in zaposlitev v Avstriji: V primeru nosečnosti in fizično napornega dela v Avstriji, je upravičenost do bolniškega staleža odvisna od zdravstvenega zavarovanja in zakonodaje. Delodajalec noseče delavke v nosečnosti ne more odpustiti. Priporočljivo je opravljati preglede pri zdravniku v Avstriji.
- Konec pogodbe o zaposlitvi v Avstriji med nosečnostjo: Če se firma zapira in delavka ostane brez zaposlitve v četrtem mesecu nosečnosti, ji lahko pripada nadomestilo, ki ga je treba uveljaviti. Predhodnih 6 let delovne dobe v Sloveniji je lahko relevantno.
Davčna zakonodaja v Avstriji
Zaključek o Izzivih
Koordinacija sistemov socialne varnosti med državami članicami EU je nujna za zagotavljanje pravic mobilnih državljanov. Vendar pa kompleksnost zakonodaje, birokratske ovire in neenotne prakse v posameznih državah članicah predstavljajo velik izziv za mlade družine. Predlog za odpravo pravice do prejemanja starševskega dodatka za zaposlene v tujini bi lahko poenostavil postopke in zagotovil bolj pravično obravnavo, vendar je treba pri tem upoštevati celoten pravni okvir EU in zagotoviti, da ne bo prišlo do kršitev načel enakosti in socialne varnosti. Večja preglednost, poenostavljeni postopki in boljše informiranje državljanov so ključni za reševanje teh perečih vprašanj.
tags: #obrazci #porodniska #avstrija