Vid je eden ključnih čutov, ki omogoča dojenčku, da raziskuje svet okoli sebe, se povezuje z okolico in se optimalno razvija. Kljub temu, da se zdi, da dojenčki z odprtimi očmi opazujejo vse, njihov vid v prvih mesecih življenja še zdaleč ni popolnoma razvit. Proces razvoja vida je postopen in traja več mesecev, celo let, pri čemer vsaka faza prinaša nove sposobnosti in izboljšave. Zgodnje razumevanje teh procesov in ustrezna stimulacija lahko pomembno pripomorejo k optimalnemu razvoju otrokovega vida.
Vid ob rojstvu in v prvih tednih
Ko se otrok rodi, njegovo oko še ni povsem razvito. Podobno kot druge telesne funkcije, se tudi vid šele postopoma razvija. Sama velikost oči pri novorojenčkih že doseže približno 65 % velikosti odraslih oči, vendar njihova sposobnost zaznavanja in ostrina vida še zdaleč nista primerljivi z vidom odraslega človeka. Ob rojstvu novorojenček vidi predvsem črno-belo in sive sence. Njegov vid je zamegljen, z dejansko ostrino vida okoli 20/400, kar pomeni, da ne more izostriti ničesar, kar se nahaja dlje od 20 do 30 centimetrov. V teh prvih tednih se poleg očesnih in možganskih živcev začnejo razvijati tudi strukture in receptorji očesa.
Novorojenčki so v prvih tednih življenja občutljivi na kontrast. Če zaznajo kontrast med dvema ali več vzorcema, raje gledajo tistega z večjim kontrastom. Zaradi slabe vidne ostrine tako šahovnico z veliko majhnimi kvadratki zaznajo kot enakomerno sivo sliko, medtem ko šahovnico z manj večjimi kvadratki dojemajo kot sliko s črno-belimi deli, ki je zanje bolj kontrastna. Zato je priporočljivo, da se starši v tem obdobju dojenčku približajo z obrazom do razdalje 25 cm in se z njim pogovarjajo. Prav tako študije kažejo, da nekaj dni po rojstvu novorojenček raje gleda obraz svoje matere kot pa tujca. Verjame se, da so velike prednosti v visoko kontrastnih stimulih, recimo v meji med materinimi lasmi in obrazom, zato je priporočljivo, da mati ne spreminja frizure, da bi jo novorojenček lahko dojemal kot znano osebo.
V prvem mesecu starosti dojenček ni pretirano občutljiv na močno svetlobo; celo nekaj svetlobe v prostoru, kjer počiva, je priporočljiva, saj ne vpliva negativno na kakovost njegovega počitka. Ima kar 50-kratno višji prag prenašanja svetlobe kot odrasli. V tem obdobju je pri dojenčku pogosto opaziti tudi neenakomerno sodelovanje obeh oči hkrati. Eno oko lahko občasno uide iz prave linije pogleda, vendar je to normalni pojav, saj se oči šele učijo sodelovati kot par.
Razvoj vida v prvih treh mesecih
Vid se v prvih treh mesecih po rojstvu hitro razvija. Dojenčkov vid postane ostrejši, oči se začnejo premikati bolj usklajeno in binokularno. Otrok lahko sledi premikajočim se objektom in začne posegati po stvareh, ki jih vidi. V tej starosti se otrok nauči, kako premikati pogled iz enega objekta na drugega, ne da bi pri tem moral premikati glavo. Njegove oči postanejo bolj občutljive na svetlobo, zato je priporočljivo, da se med njegovim počitkom v prostoru svetloba zatemni.
Dojenček hitro razvija tudi sposobnost zaznavanja barv. En teden po rojstvu že razlikuje rdečo, oranžno, rumeno in zeleno barvo, kasneje pa zazna tudi modro in vijolično. Modra barva ima namreč kratko valovno dolžino, na katero so občutljivi fotoreceptorji na mrežnici, ki v tej starosti še niso popolnoma razviti. V tem obdobju je priporočljivo stimulirati vid z uporabo svetlih in vedrih barv ter slik kontrastnih barv in oblik v otroški sobi.
Do tretjega meseca starosti se izboljšuje vidna ostrina, oči postanejo bolj usklajene, otrok pa lahko sledi predmetom brez premikanja vratu in glave. Povečuje se tudi njegova občutljivost na svetlobo, zato je pomembno, da se svetloba v prostoru zatemni, da dojenček lažje spi.
Handling - Pravilno dvigovanje in polaganje dojenčka med 0 - 3. meseca
Razvoj vida med 4. in 12. mesecem starosti
Proti koncu prve polovice prvega leta življenja (okoli 4. do 6. meseca) se vidni center v možganih razvije do te mere, da otrok vidi bolj jasno. Gibi oči postanejo hitrejši, kar mu omogoča bolj natančno spremljanje gibanja predmetov. Vidna ostrina napreduje iz približno 5 % ob rojstvu do približno 50 % pri šestih mesecih. Barvni vid v tej starosti je že skoraj enak kot pri odraslem, dojenček vidi barve mavrice. V tem obdobju se razvije tudi boljša koordinacija med očmi in rokami, kar mu omogoča hitro zaznavanje lokacije predmeta, katerega radovedno vzame v roke in pogosto odnese k ustom. Priporočljivo je opraviti prvi pregled vida za potrditev normalnega razvoja.
V obdobju od 7. do 12. meseca je otrok že zelo mobilen - plazi se ali celo hodi. To povečuje njegovo radovednost, premaguje večje razdalje in jih bolje ocenjuje, prijema in meče predmete naokoli. Prepoznava detajle v daljni okolici, z zanimanjem gleda in raziskuje obraze, razlikuje poznane od nepoznanih oseb; nepoznanih se pogosto boji. Če mu starš pokrije eno oko, se brani pokrivanja, vendar lahko kljub temu fiksira predmet in mu sledi. V tem obdobju se lahko pojavijo modrice in manjše bulice, kar je normalen del procesa odraščanja. Barva otrokovih oči se v tem obdobju običajno stabilizira in postane njihova končna barva. Večina dojenčkov ima do dopolnjenega 12. meseca starosti svojo trajno barvo oči, čeprav se lahko pri nekaterih spremeni do šestega leta starosti.
Barva oči: Spremembe in genetika
Veliko otrok se rodi z modrimi ali svetlimi očmi, ker temnejši pigment (melanin) še ni do konca razvit ob rojstvu. Melanin je pigment, ki daje barvo očem, koži in lasem. Genetika igra ključno vlogo pri določanju, koliko melanina bo otrok imel v očeh. DNK, ki ga otrok prejme od staršev in tudi starih staršev, določa, ali bodo njegove oči rjave, modre, zelene ali druge barve. Pomembno je razumeti, da sprememba barve oči ni posledica spremembe pigmenta, ampak se z razvojem očesa postopoma nalaga več melanina. Strokovnjaki pravijo, da boste največjo spremembo barve oči najverjetneje opazili med šestim in devetim mesecem starosti. V nekaj tednih ali mesecih boste morda opazili, da barva otrokovih oči postane temnejša. Ta sprememba je tako postopna, da je morda sploh ne boste opazili, dokler se nekega dne vaš dojenček ne zbudi in vas preseneti z drugačno barvo oči. Če se otrok rodi z rjavimi očmi, se barva oči običajno ne bo več bistveno spreminjala. V vsakem primeru se bo barva otrokovih oči spremenila brez kakršnegakoli vpliva na njegov vid ali druge težave z očmi.
Spodbujanje razvoja vida
Starši lahko aktivno spodbujajo razvoj vida svojega dojenčka skozi različne dejavnosti v vsakdanjem življenju. Že od rojstva je pomembno, da se z otrokom veliko pogovarjamo in mu omogočamo, da gleda obraze bližnjih. Prva dva meseca otrokovo pozornost najbolj pritegneta bela in črna barva, zato pri vsakodnevnih aktivnostih uporabljajte črno-bele kombinacije slik ali igrač. Z napredovanjem razvoja vida (približno okoli 2. meseca) otrok sledi predmetom, prepozna obraze in začne premikati oči neodvisno od glave. Za stimulacijo vida so dobrodošli kontrasti, predvsem črno-beli vzorci. V prostoru, kjer se dojenček nahaja, je priporočljiva nežna osvetlitev.
Med petim in osmim mesecem lahko starši otroku v posteljo obesijo predmete, ki visijo pred dojenčkovimi očmi, oddaljeni do 40 cm, da jih lahko opazuje in se jih dotika. Pri tej starosti naj ga starši pustijo, da se igra na tleh in raziskuje. Otroku lahko dajo plastične ali lesene kocke varne velikosti, da jih spoznava, se jih dotika in prijema. Starši naj pred očmi premikajo različne predmete in jih poimenujejo.
Od devetega do 12. meseca naj se starši igrajo tako, da poimenujejo predmete in dele obraza ter s tem poskrbijo za razvoj otrokovega vidnega spomina. Poimenujejo naj predmete in preizkušajo otrokov spomin. Starši naj spodbujajo plazenje po tleh. Med enim in drugim letom starosti naj se starši z otrokom igrajo z različnimi žogami za boljšo koordinacijo vida in telesa. Otrok naj sestavlja različne kocke in žoge za razvoj koordinacije gibov in vida ter natančne motorike prstov rok in telesa.
Pomembnost zgodnjega odkrivanja težav
Zdrave oči in dober vid igrajo pomembno vlogo pri celotnem razvoju dojenčka. Anatomske in vidne nepravilnosti lahko doprinesejo slabšemu motoričnemu razvoju, zato je pomembno zaznati morebitne težave zgodaj in ustrezno ukrepati. Redni celostni očesni pregledi, ki se začnejo že pri šestih mesecih starosti, so ključni za spremljanje in vzdrževanje zdravja otrokovih oči in vida. V primeru kakršnih koli dvomov ali vprašanj se je vedno priporočljivo posvetovati z oftalmologom. Zgodnja obravnava morebitnih očesnih stanj, kot so prirojena siva mrena, zelena mrena ali povešenost veke, je ključnega pomena za nemoten razvoj vidne funkcije.
Vid se pri otroku razvija tudi še po enem letu, zato dvoletnik vidi bolje kot enoletnik. Vid in njegova ostrina se razvijata do šestega leta starosti, najbolj pa v prvih letih. Pomembno je čim prej ugotoviti ostrino vida pri otroku za vsako oko posebej in ju primerjati med seboj, kar je dobro storiti do tretjega leta starosti.