Javna radiotelevizija je s svojo oddajo Tarča v zadnjem času sprožila val polemik, predvsem zaradi obravnave ene najobčutljivejših tem - pravice do splava. Oddaja, ki je bila namenjena razpravi o vprašanju splava pod naslovom "Splav - kdaj se začne življenje?", je naletela na ostre kritike tako s strani javnosti kot znotraj same hiše. Mnogi novinarji in sodelavci RTV Slovenija so se javno oglasili in izrazili svoje nestrinjanje z načinom obravnave teme, kar nakazuje na morebitno točko preloma in potrebo po avtorefleksiji javnega medija.
Izbira teme in gostov: Spodrsljaj ali premišljena poteza?
Spornost oddaje se je začela že z izbiro teme in naslovom, ki je po mnenju kritikov že vnaprej nakazoval določeno agendo. Naslov "Splav - kdaj se začne življenje?" je namreč, kot poudarjajo, z izhodiščem v nastanku jajčeca že previdno nakazoval stališča pro-life ideologov in zagovornikov odprave splava. To naj bi bila regresija v primerjavi s pričakovano strokovno debato, ki bi se morala začeti z vprašanjem, kdaj zarodek postane oseba, ne pa zgolj z biološkimi argumenti.
Kritike so letele tudi na sestavo gostov. Med njimi sta bili Angelca Likovič, znana iz šovov, ki je s svojimi izjavami o tem, da bi morale biti posiljene ženske vesele spočetega otroka, sprožila ogorčenje, in Katarina Nzobandora, direktorica zavoda Živ!m, ki je bil eden od organizatorjev predvajanja filma o nastanku življenja na pročelju ljubljanske frančiškanske cerkve. Takšna izbira naj bi nakazovala, da namen oddaje ni bil strokovna obravnava, temveč ideološka razprava, ki je pod pretvezo javne debate širila dvom o eni najpomembnejših pravnih in civilizacijskih pravic žensk.
Odzivi in posledice: Upor znotraj hiše in zunaj nje
Četrtkova oddaja Tarča je sprožila številne negativne odzive, med katerimi so se na družabnih omrežjih z zapisi in nestrinjanjem javno zgražali in izpostavili tudi sodelavci nacionalne televizije. Novinarka TV Slovenija Eugenija Carl, novinarka Radia Slovenija Nataša Štefe in programski svetnik RTV Slovenija Domen Savič so le nekateri izmed tistih, ki so oddajo kritizirali in opozorili na morebitne nepravilnosti pri njeni pripravi. Savič je celo poslal pritožbo vodstvu televizije.
Profesor Fakultete za družbene vede Marko Milosavljević je v svojem pismu vodstvu RTV Slovenija pozval k odstopu odgovorne urednice informativnega programa Jadranke Rebernik in njene ekipe, kot tudi urednika oddaje Dobro jutro, v kateri je potekala predhodna razprava o splavu. Milosavljević je poudaril, da gre pri obravnavi te ustavne pravice predvsem za prilagajanje javne televizije verskim zahtevam ene od verskih skupnosti, kar kaže na pomanjkanje uredniške neodvisnosti in skrbi za celotno slovensko javnost.
Na drugi strani je odgovorna urednica Jadranka Rebernik Milosavljevićev predlog za odstop označila kot nedopusten pritisk na uredniško in novinarsko svobodo. Poudarila je, da je naloga javne televizije spodbujati dialog in odpirati prostor za široko debato, ter da je tema splava politična in družbena, ne zgolj verska. Urednica dnevno-informativnih oddaj Mojca Šetinc Pašek pa je celo izrazila subjektivno mnenje, da je bila izvedba oddaje ena boljših in da je voditeljica suvereno vodila oddajo z kritično distanco. Po njenem mnenju oddaja ni bila PR ene verske skupnosti, temveč je pokazala drugo plat medalje, zakaj mora biti splav ustavno dostopen in legaliziran.
Vprašanja o neodvisnosti in prihodnosti RTV Slovenija
Spor glede oddaje Tarča se je nadaljeval tudi na Programskem svetu RTVS, kjer so ustvarjalcem Tarče očitali problematiziranje ustavno zagotovljene pravice do splava. Svetniki so zahtevali poročilo o tem, ali je bila oddaja v skladu s programskimi standardi in stanovskim kodeksom, ter podatke o njeni gledanosti. Varuh pravic gledalcev in poslušalcev Lado Ambrožič je potrdil, da se je po predvajanju oddaje na vodstvo RTV SLO in varuha usula toča ogorčenih odzivov, ki so poudarjali, da je bila oddaja v vseh pogledih velik uredniški spodrsljaj.
Kljub kritikam nekateri še vedno zagovarjajo, da je javna televizija dolžna obravnavati tudi najbolj občutljive teme, a hkrati poudarjajo nujnost odgovornosti, natančnosti in premišljenosti pri tem. Vprašanje, ali Tarča to zmore, ostaja odprto, še posebej ob upoštevanju krnitve ekipe, razgradnje uredništva in menjav voditeljev.
Oddaja Tarča je v preteklosti že večkrat dvignila veliko prahu, med drugim s temami o Udbi, nabavah zaščitne opreme med epidemijo, primeru Kanglerja in denarnih tokovih. Vsaka taka polemika postavlja pod vprašaj neodvisnost javnega medija in njegovo zmožnost izvajanja preiskovalnega novinarstva brez ideoloških ali političnih pritiskov. Zgodovina oddaje kaže na nenehno iskanje ravnotežja med aktualnostjo, preiskovalnostjo in polemiko, pri čemer se vsebina in oblika oddaje skozi leta spreminjata, a kritični odzivi javnosti ostajajo stalnica. Prihodnost oddaje in njena usmeritev bosta odvisni od tega, ali bo RTV Slovenija sposobna iz te izkušnje potegniti pomembne nauke in zagotoviti kakovostno ter nepristransko obravnavo družbeno pomembnih tem.