Država ima ključno vlogo pri ustvarjanju pogojev za odločanje o družini in zagotavljanju visoke kakovosti življenja vseh njenih članov, s posebnim poudarkom na varstvu in zaščiti otrok. Eden od pomembnih mehanizmov za podporo družinam so starševski dopusti, ki omogočajo staršem, da se posvetijo negi in varstvu svojih najmlajših članov ter tako lažje usklajujejo poklicne in družinske obveznosti. V Sloveniji poznamo več vrst starševskih dopustov, ki so namenjeni materam, očetom in obema staršema, z različno dolžino trajanja in pravili izrabe.
Materinski dopust: Osnova za prihod novega družinskega člana
Materinski dopust je namenjen materi in predstavlja čas, namenjen spoznavanju otroka, navajanju na novo družinsko življenje ter predvsem negi in varstvu otroka takoj po porodu. Poleg tega je namenjen tudi zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Materinski dopust traja 105 dni. Od tega je 15 dni obveznih. Mati lahko materinski dopust nastopi najkasneje 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. V kolikor mati ne nastopi s porodniškim dopustom 28 dni pred datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu. Izjema je le, če mati na dan poroda še ni nastopila s porodniškim dopustom - v tem primeru se materinski dopust samodejno začne z dnem rojstva otroka.
Za uveljavljanje pravice do materinskega dopusta je potrebno predložiti potrdilo o predvidenem datumu poroda, ki ga izda ginekolog. Najkasneje 60 dni pred predvidenim datumom poroda se je potrebno zglasiti na pristojnem centru za socialno delo. Tam bodo bodoči starši prejeli obrazce za uveljavljanje pravice do materinskega dopusta in starševskega dopusta, prav tako pa jih bodo seznanili z vsemi nadaljnjimi postopki in pravicami v zvezi z zavarovanjem za starševsko varstvo. Vse potrebne obrazce je mogoče najti tudi na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zaposlene matere morajo svojega delodajalca o nastopu materinskega dopusta obvestiti najmanj 30 dni pred nastopom dopusta. Če mati sklepa delovno razmerje 58 dni ali manj pred predvidenim datumom poroda, mora delodajalca obvestiti o nastopu materinskega dopusta ob sklenitvi delovnega razmerja.
V času materinskega dopusta je mati upravičena do materinskega nadomestila, ki znaša 100 odstotkov osnove. Materinsko nadomestilo je navzgor neomejeno. Osnova za izračun nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu pred vložitvijo prve vloge za dopust. Na primer, pri vlogi, vloženi septembra 2023, se upoštevajo plače od julija 2022 do junija 2023. Mati (oziroma oče, če on koristi dodatek) in otrok morata imeti stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko prebivati v Republiki Sloveniji.
Očetovski dopust: Vključevanje očetov v zgodnjo nego otroka
Očetovski dopust je namenjen očetom in traja 15 koledarskih dni. Oče ga mora izkoristiti do tretjega meseca starosti otroka. Namen očetovskega dopusta je zgodnje vključevanje očetov v nego in varstvo otroka ter podpora materi v prvih mesecih po porodu.
Do očetovskega dopusta so upravičene tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu. To vključuje materinega zakonskega ali zunajzakonskega partnerja, partnerko registrirane istospolne partnerske skupnosti ter zakonca, zunajzakonskega partnerja ali partnerja registrirane istospolne partnerske skupnosti osebe, ki koristi materinski dopust.
V primeru rojstva dveh ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni.
V času trajanja očetovskega dopusta je oče upravičen do očetovskega nadomestila, ki znaša 100 odstotkov osnove. Najvišje očetovsko nadomestilo je navzgor omejeno na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo ali predpreteklo leto, kot jo ugotovi Statistični urad Republike Slovenije. Osnova za izračun nadomestila je enaka kot pri materinskem nadomestilu.
Starševski dopust: Prilagodljiva podpora za oba starša
Starševski dopust je namenjen materi in očetu ter predstavlja nadaljnjo podporo pri negi in varstvu otroka po poteku materinskega dopusta. Starševski dopust traja 160 dni za vsakega od staršev, kar skupaj znese 320 dni. Ta dopust je mogoče izkoristiti v obliki polne ali delne odsotnosti z dela.
Pomembno je, da je 60 dni starševskega dopusta za vsakega od staršev neprenosljivih. To pomeni, da jih lahko izkoristi samo tisti starš, ki mu pripadajo. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, medtem ko sama izkoristi svojih 60 neprenosljivih dni. Podobno lahko oče prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, medtem ko njemu pripada 60 dni, ki jih lahko izkoristi samo on (lahko tudi v času materinskega in starševskega dopusta matere).
Starša se o izrabi starševskega dopusta pisno dogovorita najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Dogovor predložita centru za socialno delo in z njim seznanita delodajalca.
V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok hkrati, ali v primeru nedonošenčka, ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša. Ob rojstvu dvojčkov se starševski dopust podaljša za dodatnih 90 dni. Enako velja ob posvojitvi dvojčkov ali dveh različno starih otrok do treh let. Če se rodi več hkrati živo rojenih otrok, se starševski dopust podaljša za dodatnih 90 dni za vsakega nadaljnjega otroka. V primeru otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša za dodatnih 90 dni. Pri nedonošenčku se starševski dopust podaljša za toliko dni, kolikor je bila nosečnost krajša od 260 dni.
V času trajanja starševskega dopusta je starš upravičen do starševskega nadomestila, ki znaša 100 odstotkov osnove. Najvišje starševsko nadomestilo je navzgor omejeno na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji. Osnova za izračun nadomestila je enaka kot pri materinskem nadomestilu.
Družinske obveznosti: Hitri tečaj filozofije št. 43
Dodatne pravice in podpora v času starševstva
Pomoč ob rojstvu otroka: Vsak novorojenček, čigar mati ali oče imata stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji, je upravičen do enkratne pomoči ob rojstvu otroka. Ta pomoč je namenjena nakupu opreme za novorojenčka in znaša 286,76 €. Vlogo za pomoč je potrebno oddati najkasneje 60 dni pred predvidenim datumom poroda.
Odmor za dojenje: Materi, ki je zaposlena za polni delovni čas, pripada v času odmora za dojenje, na podlagi potrdila specialista pediatra, pravica do dela s skrajšanim delovnim časom. Ta pravica traja do 18. meseca starosti otroka.
Delo s krajšim delovnim časom zaradi starševstva: Eden od staršev oziroma druga oseba (rejnik, skrbnik), ki neguje in varuje otroka, ima pravico delati krajši delovni čas. Če varuje enega otroka, ima to pravico do tretjega leta starosti otroka. Če varuje najmanj dva otroka, ima pravico do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (vsaj 20 ur tedensko). Oba starša lahko hkrati delata krajši delovni čas, vendar skupna izraba te pravice ne sme presegati 20 ur tedensko. Pravico do dela s krajšim delovnim časom ima tudi eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi varstva in nege štirih ali več otrok (mlajših od 18 let), s katerimi ima skupno stalno prebivališče, do osmega leta starosti najmlajšega otroka.
Starševski dodatek: Starševski dodatek je namenjen materam, ki niso zavarovane za starševsko varstvo. Znaša 258,09 € mesečno. Upravičenka je za čas trajanja pravice vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pravica traja 365 dni od rojstva otroka. Pogoj za pridobitev dodatka je stalno prebivališče v Sloveniji.
Zgodovinski pregled in vplivi na trg dela
Izraz "porodniška" je bil do aprila 2014 v uporabi kot sopomenka za materinski dopust, medtem ko se je starševski dopust imenoval dopust za nego in varstvo otroka. Zaradi ustaljene rabe se še vedno pogosto uporablja skupni izraz "porodniški dopust oziroma porodniška" za materinski in starševski dopust.
Materinski dopust je v Evropi obstajal večino 20. stoletja, Mednarodna organizacija dela (ILO) pa ga je leta 1952 uvedla s konvencijo o zaščiti mater. V Sloveniji se je dolžina porodniškega dopusta postopoma podaljševala: v poznih štiridesetih letih 20. stoletja je trajal 84 dni, v petdesetih je bil podaljšan na 105 dni, v šestdesetih na 135 dni, v osemdesetih letih je bil sprejet 6-mesečni porodniški dopust, nekaj let za tem pa je bila zakonsko sprejeta možnost delitve porodniškega dopusta med starše. Leta 1986 je bil porodniški dopust podaljšan na eno leto in je vključeval 100-odstotno nadomestilo plače.
Kljub pozitivnim učinkom na zdravje otroka in izboljšanje položaja žensk na trgu dela, imajo starševski dopusti tudi vpliv na ekonomijo organizacije. Raziskave kažejo, da tovrstne prekinitve dela pogosto vodijo do t.i. "wage penalty" oziroma znižanja plač zaposlenih. Pri pogovorih o zaposlovanju in napredovanju so starši, še posebej ženske, pogosto vprašani o načrtih glede otrok, kar lahko vpliva na njihove karierne poti.
Nekatere matere po koncu porodniškega dopusta občutijo separacijsko anksioznost, povezano z občutkom krivde in skrbi ob ločitvi od otroka. Težave s sklenitvijo delovnega razmerja, dodatne obremenitve, onemogočanje napredovanja in poslabšanje odnosov z nadrejenimi so pogostejše pri materah kot pri očetih. To je deloma posledica različnih percepcij moških in žensk na delovnem mestu, kjer so matere v očeh delodajalcev pogosto videne kot manj kompetentne ali predane.
Vendar pa teorije navezanosti, kot sta teoriji Bowblyja in Ainsworth, poudarjajo pomen interakcije med odraslo osebo in otrokom za vzpostavitev varne navezanosti. Zgodnja vključitev otroka v vrtec je lahko ugodna za otroke iz družin z manj čustvene podpore ali slabšimi možnostmi za spoznavni razvoj.
Slovenija ima dobro razvito nacionalno politiko usklajevanja dela in starševstva, kar pomeni, da je manj potrebe po nadomeščanju le-te z organizacijskimi praksami delodajalcev v primerjavi z nekaterimi drugimi državami. Kljub temu pa je pomembno, da se delodajalci zavedajo pravic in obveznosti, ki izhajajo iz zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ter ustvarjajo podporno okolje za zaposlene starše.
tags: #odsotnost #porodniska #dopis