Porodnišnica Ljubljana, kot eno najpomembnejših porodniških središč v Sloveniji, predstavlja kompleksno okolje, kjer se srečujejo najlepši trenutki rojstva s številnimi izzivi, ki jih prinaša skrb za nosečnice in novorojenčke. Skozi prizmo izkušenj porodnic, strokovnega osebja in statističnih podatkov se razkriva slika ustanove, ki se nenehno trudi za izboljšave, a se hkrati sooča s kritikami in pričakovanji, ki odražajo tako napredek medicine kot tudi vedno večjo ozaveščenost in zahtevnost sodobnih staršev.
Izkušnje porodnic: Glasovi iz prakse
Vsebina, ki so jo delile bodoče mamice na forumih, ponuja vpogled v zelo različne izkušnje z ljubljansko porodnišnico. Medtem ko nekatere poročajo o izjemno pozitivnih izkušnjah, ki jih je zaznamovala skrbna in prijazna oskrba, druge izražajo globoko razočaranje in celo travmo zaradi nečloveškega ali brezbrižnega ravnanja.
Ena od porodnic, Kaja, je delila svojo izjemno negativno izkušnjo z babico Jeleno Kecman, ki ji jo je opisala kot "nehumano" in svetovala drugim, naj se ji izognejo. Kaja je med prvim porodom, ki je sicer potekal hitro in brez zapletov, doživela grozljive bolečine, po katerih naj bi ji babica "besno sikala", da sta s partnerjem slabo pripravljena. Prošnja za epiduralno analgezijo naj bi bila zavrnjena z obrazložitvijo, da se trenutni anestezist s tem ne ukvarja, maska z oksidoom pa naj bi bila neučinkovita. Dodatno ponižanje naj bi doživela, ko je morala rojevati pri odprtih vratih, skozi katera naj bi v njeno porodno sobo "grdo buljila" skupina ljudi. Kljub pritožbam na vodstvo porodnišnice naj ne bi prejela odgovora, kar jo je vodilo v iskanje pravne pomoči.
Nika je Kaji izrazila sočutje in delila svojo drugačno izkušnjo z masko za lajšanje bolečin, ki sprva ni delovala, a so jo po njeni opozorilni popravili. Zgodba druge uporabnice pa izpostavlja podobne težave, kot jih je doživela Kaja, zlasti glede neprijaznega osebja na oddelku, ki naj bi ga morale nekatere sestre težko sprejemati v službo. Izpostavljena je bila tudi izjava neke babice, ki naj bi menila, da je lažje zdraviti "kmečke ženske", ki ne sprašujejo. Ta uporabnica je tudi izpostavila, da so ji komaj dva meseca pred porodom povedali, da bo eden od dvojčkov umrl, medtem ko naj bi ji drugi dajali vedeti, da si izmišljuje probleme.
Druga porodnica je opisala svojo izkušnjo, ko so ji med prvim obiskom porodne sobe zaradi popadkov s sondo izčrpali plodovnico, pri čemer naj bi sonda zadela tudi dojenčkovo nogo, medtem ko naj bi ji študentka, ki je izvajala postopek, dejala, da "verjetno bolj občutljiva sorte". Kljub temu pa je izrazila veliko hvaležnost dr. prim. Cerarju za njegovo človeškost in strokovnost.
Še ena porodnica je opisala izjemno slabo izkušnjo z direktorico porodnišnice, ki jo je v 26. tednu nosečnosti kljub popadkom poslala domov, češ da si izmišljuje. Šele po obisku svoje ginekologinje so jo ponovno sprejeli in uspeli zaustaviti prezgodnji porod. Podobno izkušnjo je doživela tudi njena znanka, ki je morala roditi v avtu na poti domov.
Tudi M. je delila svojo travmatično izkušnjo z babico, ki ji je med porodom, ko je imela 40 stopinj vročine, ostal del posteljice v maternici. Izjava babice, ki naj bi dejala: "PRKLETE SLOVENKE, ŠE POSTELJE NE MOŽEJO IZTISNITI TAKO KOT SE MORA!!!!!!!!!!!!!!!!!", je M. povsem strla. Po tem, ko je zahtevala, da jo pustijo pri miru in da "čefurka" izgine iz sobe, naj bi se odnos osebja spremenil, a je kljub temu ostala v bolnišnici tri tedne.
Na drugi strani pa se najdejo tudi zelo pozitivne zgodbe. Ena od uporabnic je opisala čudovito izkušnjo s prvo babico, ki ji je pomagala v vseh pogledih, in izrazila razočaranje nad drugim porodom, ki se je popolnoma "obrnil na glavo". Druga uporabnica je pohvalila babico Anito, ki naj bi imela "zlate roke in srce", ter izrazila presenečenje nad njeno prijaznostjo. Kasneje je bila omenjena tudi izkušnja z dr. V. Cerarjem, ki naj bi bil do nosečnic nečloveški in brez besed, medtem ko naj bi bila njegova kolegica popolno nasprotje.
Nekateri izmed teh izkušenj izpostavljajo problematično obravnavo med nosečnostjo in po porodu, zlasti v primeru zapletov ali specifičnih želja porodnic. Vendar pa se pojavljajo tudi mnenja, ki odsvetujejo tožbe, saj naj bi to le še poglobilo rane, in opozarjajo na težavnost doseganja pravice v slovenskem zdravstvenem sistemu.
Uradni podatki in pogled stroke
Kljub številnim negativnim izkušnjam, ki so jih delile porodnice, uradni podatki in izjave vodilnih strokovnjakov ljubljanske porodnišnice predstavljajo drugačno sliko. Vodja poroda Mirjam Druškovič poudarja, da gre za ekipo, ki deluje v "razveseljivo dobrem vzdušju", rezultati pa so odraz timskega dela.
Ljubljanska porodnišnica je posebna, saj obravnava tako zdrave nosečnice kot tudi visoko tvegane in problematične primere iz vse Slovenije. Leta 2019 so imeli več kot 5500 porodov, kar jih uvršča med večje porodnišnice v Evropi. V zadnjih letih so prenovili eno porodno sobo, ki je opremljena z modernimi elementi, kot sta porodni stol in kavč za rojevanje, s ciljem ustvariti bolj intimno vzdušje. Dovoljenje za navzočnost pri porodu so dobile tudi doule, čeprav se jih še vedno malo odloča za to.
Vse več porodnic posega po analgeziji, od 50 do 60 odstotkov, saj je ta dostopna 24 ur dnevno. Vendar pa spoštujejo tudi odločitev tistih, ki ne želijo lajšanja bolečin. Delo v porodni bloku je naporno in odgovorno, saj se razmere lahko hitro spremenijo, osebje pa mora nenehno prepoznavati najmanjšo verjetnost zapletov.
V zadnjih mesecih so uvedli tedenske vizite za izboljšanje komunikacije med seboj in s porodnicami, pri čemer se dodatno izobražujejo. Kljub temu, da je večina odzivov žensk pozitivnih (povprečna ocena zadovoljstva je 4,8 od 5), se občasno pojavijo tudi očitki, denimo glede časa za naravnejši porod. Vodstvo poudarja, da si vsi prizadevajo za dobrobit žensk in otrok.
Mag. Gorazd Kavšek, predstojnik, opaža, da so sodobne ženske "vedno bolj zahtevne" in pričakujejo individualno oskrbo. Priznava, da so včasih trenutki, ko zaradi nujnosti ni časa za pogovor, a je kljub temu pomembno prepoznati strah in ga zmanjšati. V preteklosti so se odločili odpreti vrata porodnišnice, da bi omogočili vpogled v porodne sobe in oddelek otročnic, saj verjamejo, da spoznavanje osebja pred porodom zmanjšuje strah.
Ljubljanska porodnišnica se glede na kakovost in rezultate v svetovnem vrhu. Intenzivna enota za matere in neonatalni oddelek sta zelo dobro razvita. Delež carskih rezov je stabilen pri približno 21 odstotkih, kar Slovenijo uvršča v vrh. Izredni prof. Miha Lučovnik izpostavlja, da izvajajo postopke, ki jih v Evropi izvajajo le redki centri, in da jim uspeva podaljševati nosečnosti. Neonatalna in perinatalna umrljivost sta nizki. Porodničarji se trudijo omogočiti vaginalni porod tudi pri plodu v medenični vstavi, kar jim uspeva v približno 11 odstotkih primerov.
V okviru porodnišnice delujeta tudi društvi, ki pomagata pri prenovi in opremljanju oddelkov. Na oddelku za nedonošenčke so zabeležili izjemne uspehe, kot je preživetje deklice, rojene s 340 grami, ali deklice, ki se je rodila v 22. tednu.
Statistika in organizacija
Do 13. septembra 2017 je bilo v ljubljanski porodnišnici 4.170 porodov, od tega jih je približno 20 % imelo carski rez, 17 % pa se je odločilo za epiduralno analgezijo. Več kot polovica porodnic je rodila prvič. Dečkov se rodi malce več kot deklic, najlažji preživeli novorojenčki tehtajo okrog 300 g, najtežji pa več kot 6 kg (redki primeri). Večina novorojenčkov tehta okrog 3 kg.
V porodni bloku je 11 porodnih sob, skupno 13 porodni postelj. Porodnice razporejajo tako, da so sobe in babice enakomerno obremenjene. Pred sprejemom v porodno sobo nosečnica obišče sprejemno triažno ambulanto, kjer ji posnamejo CTG, jo pregledajo, nato pa se odločijo o nadaljnjem postopku.
V porodni sobi je lahko prisotna ena oseba, običajno oče, ki je priporočljivo opravil šolo za starše. V porodni sobi mamica in novorojenček ostaneta še 3 ure po porodu, ko spremljajo krčenje maternice in poporodno krvavitev, kar je čas za prilagajanje in prvo dojenje.
V enoti za intenzivno nego in terapijo novorojencev letno beležijo okoli 600 sprejemov. Novorojenčki tam ostanejo od nekaj ur do več mesecev, njihove mame pa lahko ostanejo v porodnišnici, da obiskujejo svoje otroke. Rooming-in, 24-urno sobivanje mamice in novorojenčka, spodbuja hitrejše navezovanje in lažje vzpostavljanje dojenja. Kljub temu pa se v skrajnih primerih ponudi dodatek adaptiranega mleka, če ni druge možnosti.
Mamica in novorojenček običajno ostaneta v porodnišnici dva do tri dni, po potrebi dlje. V tem času jih lahko obiščejo oče in sorojenci, če so zdravi.
Animacija za izobraževanje pacientov: Porod in vaginalni porod
Zaključek
Ljubljanska porodnišnica ostaja središče, kjer se prepletajo izjemni strokovni dosežki z izzivi človeške obravnave. Medtem ko statistika in uradni podatki kažejo na visoko kakovost zdravstvene oskrbe in napredne postopke, glasovi porodnic razkrivajo, da je človeški faktor, empatija in komunikacija ključnega pomena za celostno pozitivno izkušnjo. Zavedanje pravic pacientov, aktivno sodelovanje pri porodu ter stalna prizadevanja za izboljšanje komunikacije in odnosov med osebjem in porodnicami so nujni za nadaljnje dvigovanje kakovosti v tej ključni ustanovi.
tags: #babice #v #ljubljanski #porodnisnici