Prvi mesec življenja novorojenčka je obdobje hitrih sprememb, tako za otroka kot za starše. V tem ključnem obdobju dojenje igra osrednjo vlogo pri zagotavljanju optimalnega razvoja in dobrobiti dojenčka. Ministrstvo za zdravje in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporočata izključno dojenje prvih šest mesecev življenja, saj materino mleko zagotavlja vsa potrebna hranila za zdrav razvoj.
Razvoj dojenčka v prvem mesecu
V zadnjih štirih tednih ste morda opazili nekaj pomembnih sprememb, ne le v videzu dojenčka, temveč tudi v njegovem odzivanju na okolico. Morda se je začel odzivati na vsakdanje zvoke, kot sta zvonec pri vhodnih vratih ali zvonjenje telefona. Dojenček se razvija, s tem pa se krepijo tudi njegove mišice. Nekateri dojenčki se že pri tako rosni mladosti znajo nasmehniti! Vaš dojenček se bo nasmehnil, ko bo za to pripravljen, lahko pa ga spodbudite z žgečkanjem, božanjem in igro. Novorojenčki so kratkovidni, kar pomeni, da vidijo le zamegljene oblike - ob rojstvu pa vidijo le približno 8 do 12 centimetrov daleč. Čeprav so vidne sposobnosti vašega enomesečnega dojenčka še vedno omejene, se izboljšujejo. Morda boste opazili, da njegov pogled pogosto šviga na vse strani. To je zato, ker se še ni naučil, kako se osredotočiti na eno stvar.
Hranjenje na zahtevo in potrebe dojenčka
Če dojite, vaš dojenček dobi vsa hranila, ki jih potrebuje za razvoj v prvih šestih mesecih življenja, neposredno iz materinega mleka. Raziskave kažejo, da sta za razvoj otrokovih možganov, oči in živčnega sistema pomembni zlasti dve vrsti dolgoverižnih polinenasičenih kislin (LCP) - AA (omega 6) in DHA (omega 3), ki sta naravno prisotni v materinem mleku.
Vaš dojenček torej vsekakor pri 1 mesecu popije več mleka, kot ga je pri 1 tednu. Vaši dojki pa sta narejeni tako, da se na to odzivata ob ustreznem povpraševanju otroka. Dojenčka, ki kaže, da bi se rad dojil, tako pristavljamo na njegovo pobudo. Triurni razmak je za dojenje precej neznačilen. Torej je normalno, če se otrok ne doji v rednih razmakih in pogosteje kot na 3 ure. Ker se mleko tvori sproti in ves čas, ne na zalogo, ob pravilnem stiskanju kolobarja verjetno uspemo vedno iztisniti nekaj mleka. To ni kazalec, ali je mleko še v dojki. Mleko se vedno tvori. Tudi po čisto kratki pavzi se dojenček lahko spet prisesa. Morda bo sprožil nov val mleka, morda pa bo na ta val moral malce počakati, pred tem pa bo požiral tu in tam.
Poskoki v rasti in prilagajanje zalog mleka
Vesela sem, da so se začetne težave umirile in da niste več v skrbeh, če kak dan ocenjujete, da je mleka mogoče manj. Zelo tipično za dojenčke je, da imajo pri dojenju poskoke v rasti. To pomeni, da se vsake toliko časa, običajno okoli 3t, 6t, 3m,… ali tudi kadarkoli vmes, začno dojiti intenzivneje, kar pomeni, da se želijo znatno pogosteje pristavljati, dlje dojiti ali oboje. Mamica ima lahko občutek, da se otrok hoče nenehno dojiti. Pomembno je, da se tedaj odzove in ponudi dojenje, ko otrok želi. Dojki dobita več signalov, naj tvorita mleko hitreje in v večji količini. V nekaj dneh se pogosto dojenje običajno umiri.
Hartmannove raziskave so pokazale, da je mlečna zaloga močno odvisna od dojenčkovih potreb. Dojenčki tako zelo redko porabijo prav vse mleko, ki je na voljo v materinem telesu. Povprečno dojenčki v enem dnevu izpraznijo le 74% razpoložljivega mleka. Otrokovo sesanje tako enostavno sproti uravnava tvorbo mleka v krajših časovnih intervalih (24 ur). Nekateri ta pojav imenujejo ” koncept 80:20″. 80% predstavlja običajno otrokovo porabo v vsakem dnevu. 20% mleka je ostanek mleka, tistega, ki ostane v materinih dojkah. Če otrok izprazni več kot 80%, se zaloga mleka POVEČA, da se razmerje vzdržuje. Če je izpraznjeno manj kot 80% mleka se proizvodnja ZMANJŠA. Ta koncept je zelo poenostavljena razlaga zelo kompleksnega procesa, bistveno je to, da se zaloga mleka ne zmanjka nenadoma (po domače “čez noč”), ampak je ta proces zelo počasen in postopen.
Količina hormona prolaktina v krvi se močno poveča z stimulacijo s sesanjem dojenčka in je najvišja približno 45 minut po dojenju. V treh urah se vrne nazaj na pred-doječo raven v krvi. Mlečne celice (alveole) začnejo proizvajati mleko, ko se zaradi sesanja dojenčka sproži hormon prolaktin. Raziskave so pokazale, da je nivo prolaktina v krvi najvišji v času večje proizvodnje mleka in da so najvišje vrednosti prolaktina v času med 2. in 6. uro ponoči/zjutraj, po pogostem dojenju, ko je iz dojke ponavadi mleko najbolj izčrpano. Nasprotno - nivo prolaktina v krvi je najnižja, ko je dojka že prepolna mleka.
Kako žensko telo proizvaja mleko?
Vpliv psihe matere na dojenje
Zelo velik vpliv na dojenje ima psiha matere. Mati, ki ima “zavoro” pred dojenjem, ko jo skrbi ali bo dovolj mleka, ali se bo dojenček lepo dojil, ali se bo prekmalu zbudil,… dojenju dela kaj slabo uslugo. Ampak kaj ko si ne moremo pomagati, tako zelo si želimo dati svojemu dojenčku najbolje, da si na koncu vse skupaj zavremo kar same v glavi?? Na to vpliva največ hormon oksitocin, nekateri ga imenujejo tudi hormon sreče. Oksitocin krči gladke mišice maternice med porodom, po porodu in med orgazmom. Po porodu oksitocin krči gladko mišičje povezanih mrežnih celic okoli alveol (mlečnih celic) in s tem izžema na novo proizvedeno mleko v sistem mlečnih vodov. Oksitocin je tako zelo pomemben za izcejalni refleks. In če je mati utrujena, pod stresom, jo skrbi; se ne more izločati tako, kot bi bilo potrebno za dobro dojenje.
Stik kože s kožo in čustvena povezanost
Stik kože s kožo je čudovit način za krepitev čustvenih vezi med vami in vašim dojenčkom. Enomesečni dojenček obožuje telesni stik z vami, zato ga lahko umirite z masažo, crkljanjem in nežnim premikanjem njegovih rok in nog.
Svetovni teden dojenja in podpora dojenju v Sloveniji
Med 1. in 7. avgustom obeležujemo svetovni teden dojenja, s katerimi želimo usmeriti pozornost družbe k omogočanju, ohranjanju in spodbujanju dojenja. Kot poudarja dr. Zalka Drglin, si v Sloveniji prizadevamo za dobre prakse dojenja, varovanje pred promocijo mlečnih nadomestkov in prehranjevanje otrok s sveže pripravljeno pestro mešano lokalno pridelano hrano. Našteto prinaša prednosti za zdravje otrok, družin in planeta. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ob letošnjem tednu dojenja izpostavljamo pomen očetove podpore dojenju. Svetovna zdravstvena organizacija in UNICEF priporočata, da mati naj novorojenčka pristavi k dojkama v prvi uri po porodu. Izključno naj doji do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti. Po dopolnjenem šestem mesecu otroka naj starši postopoma uvajajo hranilno primerno in varno mešano hrano; ob tej dopolnilni prehrani naj mati nadaljuje z dojenjem. Na srečo se v Sloveniji kultura dojenja ni povsem izgubila. Večina mater v Sloveniji svojega novorojenčka začne dojiti in več kot polovica dojenčkov se hrani pri materinih prsih še po šestem mesecu starosti, kar sta razveseljiva podatka.
Dojenje po prvem letu življenja in razgrajevanje predsodkov
Vemo, da je dobro izključno dojiti do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti. Kaj pa dojenje po prvem letu? In dojenje dvoletnika? V svojem prispevku dr. Zalka Drglin analizira nekatere predsodke o dojenju po tem, ko otrok upihne prvo svečko, in poudarja, da je materino mleko tudi v tem obdobju pomemben vir hranil, zaščite pred boleznimi, varnosti in tolažbe: »Dojenje po enem letu ne ustreza vsakomur, in s tem ni nič narobe. A če mama želi dojiti in če otrok dojenje potrebuje, je smiselno z njim nadaljevati, četudi otrok obiskuje vrtec in četudi se je mama vrnila na delovno mesto.« In zaključuje: »Predvsem je smiselno razgrajevati predsodke in se seznaniti z dejstvi, da ne bi doječih žensk obremenjevali z nespametnimi nasveti in zastarelimi podatki, na primer s komentarjem, češ “otrok, ki že hodi, je že prevelik za dojenje” ali “se samo crklja”. To preprosto ni res.
Kaj pričakovati v prvem mesecu?
- Spanje, ki ga ni: Dojenčki v prvem mesecu spijo od 14 do 17 ur dnevno, vendar pogosto v kratkih intervalih, ki trajajo le od 2 do 3 ure. Njihovi spalni cikli še niso urejeni, zato bodite pripravljeni na nočno bujenje in prilagajanje.
- Hranjenje na zahtevo: Vaš dojenček bo potreboval mleko vsaki 2-3 ure, ne glede na to, ali ga dojite ali hranite s formulo. Hranjenje je tudi čas za povezovanje in opazovanje njegovih potreb. Bodite pripravljeni na pogosto hranjenje, saj se novorojenčki hitro razvijajo.
- Prve pleničke in nešteto menjav: Novorojenčki povprečno porabijo od 8 do 12 plenic dnevno. Njihov prebavni sistem je še v razvoju, zato je menjava plenic pogosta rutina. Prvih nekaj dni pričakujte temno, lepljivo blato, imenovano mekonij, ki ga kasneje zamenja bolj tekoče blato.
- Jok kot komunikacija: Jok je glavni način, kako dojenček komunicira svoje potrebe. Sprva je lahko težko razumeti, zakaj joka - morda je lačen, utrujen, potrebuje menjavo plenice ali preprosto želi vašo bližino. Sčasoma boste začeli prepoznavati različne vrste joka.
- Prilagajanje na svet: Novorojenčki se po rojstvu navajajo na novo okolje. Njihova gibanja so pogosto sunkovita in refleksna, vid pa je omejen na približno 20-30 centimetrov. Užitek najdejo v opazovanju obrazov in poslušanju vašega glasu.
Kako se pripraviti na novo rutino?
- Ustvarite mirno in varno okolje: Poskrbite, da bo vaš dom pripravljen na prihod novorojenčka. Pripravite prostor za spanje, previjalno mizo z vsemi potrebnimi pripomočki in organizirajte oblačila ter osnovne potrebščine, kot so plenice, vlažilni robčki in oblačila za menjavo.
- Vzpostavite preprosto rutino: Čeprav novorojenčki nimajo urnika, je koristno vzpostaviti osnovno rutino za hranjenje, spanje in igro. Rutina bo pomagala tudi vam pri organizaciji dneva in zmanjšala občutek kaosa.
- Pripravite si zalogo hrane in pomoči: Prvih nekaj tednov boste morda preveč utrujeni za kuhanje. Pripravite zamrznjene obroke vnaprej ali prosite družino in prijatelje za pomoč. Sprejmite ponujeno podporo, bodisi v obliki dostave hrane bodisi kratkega varstva otroka, da si lahko odpočijete.
- Skrb zase je ključna: Ne pozabite na svoje osnovne potrebe. Zmanjšana kakovost spanja lahko hitro vpliva na vaše počutje, zato izkoristite vsak trenutek, ko otrok spi, za počitek. Poleg tega pijte dovolj tekočine, jejte uravnotežene obroke in si vzemite trenutke zase, tudi če to pomeni le 10 minut tišine.
- Pripravite se na nepričakovano: Prvi mesec lahko prinese izzive, kot so kolike, težave z dojenjem ali čustvene spremembe, kot je poporodna otožnost. Bodite pripravljeni na to, da vsak dan ne bo popoln. Pomembno je, da se obrnete na svojega partnerja, prijatelje ali strokovnjake, če potrebujete pomoč ali podporo.
Nasveti za uspešno krmarjenje skozi prvi mesec
- Spoznajte svojega otroka. Sprejmite, da je vsak novorojenček drugačen. Potreben bo čas, da se spoznate in ugotovite, kaj mu najbolj ustreza.
- Ne bodite preveč strogi do sebe. Popolnih staršev ni, zato se ne primerjajte z drugimi. Vaš trud je dovolj.
- Prosite za pomoč. Nič ni narobe, če priznate, da potrebujete podporo, naj bo to od partnerja, družine ali strokovnjakov.
- Bodite potrpežljivi. Dojenčki rastejo in se razvijajo neverjetno hitro. Tudi če se trenutni izzivi zdijo veliki, bodo minili hitreje, kot si mislite.
Prvi mesec z dojenčkom je čas prilagajanja in spoznavanja. Čeprav prinaša utrujenost in izzive, je tudi poln čarobnih trenutkov, ki jih boste ohranili v spominu za vedno.
Prijavite se na Bibine e-novičke in bodite na tekočem z aktualnimi članki o zanositvi, nosečnosti, negi in vzgoji otrok, partnerskih odnosih in idejah za prosti čas.