Prihod novega družinskega člana je eno najlepših, a hkrati najbolj stresnih dogodkov v življenju vsakega posameznika. Poleg nepopisnega veselja in nakupovanja otroške opreme se bodoči starši srečajo tudi s kopico birokratskih vprašanj in urejanjem papirjev. Medtem ko je večina seznanjena s konceptom porodniškega in očetovskega dopusta, ki ga krije država, pa mnogi zaposleni pogosto spregledajo pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin, ki jo krije delodajalec. Ta pravica je pogovorno znana kot izredni dopust. Slovenija sicer nudi obsežen sistem pravic in podpore staršem, ki urejajo tako obveznosti delodajalcev kot tudi državne transferje in socialne prejemke.
Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi
Starši so ena od kategorij, ki so v delovnem razmerju posebej varovani. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 115. členu staršem zagotavlja posebno varstvo pred odpovedjo. Gre za najširše izmed varstva vseh pravic delavcev pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi velja za delavko v času nosečnosti ter delavko, ki doji otroka do enega leta starosti, in starše v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta. To pomeni, da delodajalec v teh obdobjih pravzaprav ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen v izjemnih primerih, kot je na primer prenehanje delovnega razmerja iz razlogov, ne glede na krivdo delavca ali delodajalca (na primer stečaj podjetja).
Prilagoditev delovnega časa in nadurno delo
V zvezi z razporejanjem delovnega časa lahko delavec v času trajanja delovnega razmerja, zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, predlaga delodajalcu drugačno razporeditev delovnega časa. Navedeni 148. člen ZDR-1 sicer ne daje trdnejše podlage kot zgolj predlog delavca, ki ga lahko delodajalec upoštevaje potrebe delovnega procesa sprejme ali ne, kar pa mora pisno utemeljiti. Pravica torej ni absolutna in je povsem odvisna od potreb delovnega procesa. Razporejanje delovnega časa podrobneje in ugodneje urejajo tudi nekatere kolektivne pogodbe. Tako na primer Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine v 41. členu določa, da si mora delodajalec prizadevati, da delavcu, ki skrbi za otroka do treh let starosti, zagotovi ugodnejšo razporeditev delovnega časa. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije ureja pravico varovanih kategorij v 12. členu in določa, da si mora delodajalec prizadevati, da delavcem ‒ staršem otrok do dopolnjenega 15. leta starosti zagotovi možnost dela s krajšim delovnim časom, če to dopuščajo organizacijske zmožnosti.
Skladno z omenjenim 185. členom ZDR-1 se delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, lahko naloži opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem. Delavka v času nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka, ne sme opravljati nadurnega dela ali dela ponoči, če iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka.
Pravice v zvezi z letnim dopustom
Ena od posebnosti je tudi način izrabe letnega dopusta. ZDR-1 v svojem 163. členu določa splošni standard, da se letni dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa in možnost za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti. Delodajalec staršem šoloobveznih otrok daje pravico, da izrabijo najmanj teden dni letnega dopusta v času počitnic. Vsem delavcem daje pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga delavec sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca tri dni pred izrabo. Navedeni pravici pa lahko delodajalec delavcu odreče, če bi odsotnost resneje ogrozila delovni proces.
Izredni dopust ob rojstvu otroka
Čeprav je zakonodaja na strani delavca in so pravice jasno določene, je za dobre odnose na delovnem mestu ključna komunikacija. Priporočljivo je, da delodajalca o pričakovanem naraščaju obvestite nekaj mesecev vnaprej. V pogovoru z kadrovsko službo ali vodjo se pozanimajte o specifikah, ki veljajo v vašem podjetju. Morda imate v internem pravilniku zapisano pravico do treh dni dopusta, pa tega sploh ne veste. Vprašajte tudi, kako kombinirati izredni dopust z očetovskim dopustom in morebitnim koriščenjem rednega letnega dopusta, da boste prve tedne z novorojenčkom preživeli čim bolj mirno in brez službenih skrbi.
V slovenski delovnopravni zakonodaji je institut, ki ga v praksi imenujemo “izredni dopust”, uradno opredeljen kot plačana odsotnost zaradi osebnih okoliščin. Temeljni zakon, ki ureja to področje, je Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ta v svojem 165. členu določa, da ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin, kot so rojstvo otroka, poroka, smrt zakonca ali ožjega družinskega člana, in sicer v trajanju najmanj enega delovnega dne. Pomembno je razumeti, da ZDR-1 postavlja le minimalne standarde. To pomeni, da zakon določa spodnjo mejo pravic, ki jih delodajalec ne sme kršiti. Vendar pa zakon sam po sebi za vsak posamezen primer (npr. rojstvo otroka) določa pravico do odsotnosti v trajanju najmanj enega delovnega dne. Čeprav zakon določa minimalno en dan, je v praksi število dni pogosto višje. Tu nastopijo kolektivne pogodbe in interni akti delodajalca. Slovenija ima močan sistem kolektivnih pogodb, ki so sklenjene na ravni dejavnosti (npr. kolektivna pogodba za trgovino, za gostinstvo, za kovinsko industrijo, za javni sektor itd.). V mnogih kolektivnih pogodbah je določeno, da delavcu ob rojstvu otroka pripada dva ali celo tri dni plačane odsotnosti.
Ključna razlika: Izredni dopust vs. Očetovski dopust. Ena najpogostejših napak, ki jih delajo bodoči očetje, je mešanje izrednega dopusta z očetovskim dopustom. Izredni dopust je plačana odsotnost z dela, ki jo krije delodajalec in običajno traja nekaj dni (največ 7 dni v koledarskem letu po ZDR-1), medtem ko očetovski dopust traja precej dlje (trenutno veljavna zakonodaja omogoča očetom koriščenje 15 dni). Pomembno je vedeti, da se ti dve pravici ne izključujeta. Oče lahko koristi tako izredni dopust, ki mu ga plača podjetje, kot tudi očetovski dopust, ki ga krije država. Za razliko od rednega letnega dopusta, ki se planira vnaprej, je rojstvo otroka dogodek, ki ga ni mogoče vedno natančno napovedati. Zakon o delovnih razmerjih določa, da mora delavec delodajalca obvestiti o nastanku okoliščine, ki vpliva na delovno razmerje. Ker je rojstvo otroka nepredvidljivo, se pričakuje, da delavec delodajalca obvesti takoj, ko je to mogoče. Delodajalec ima pravico zahtevati dokazilo o nastanku osebne okoliščine. Pri načrtovanju izrednega dopusta morate biti pozorni na skupno omejitev. To pomeni, da če ste v istem letu že koristili 3 dni zaradi smrti v družini in 2 dni zaradi lastne poroke, vam za rojstvo otroka ostaneta le še 2 dneva do zakonske kvote sedmih dni - razen če vaša kolektivna pogodba ali interni akt določata višjo letno kvoto ali če delodajalec v svojo škodo dovoli več. Ena izmed ključnih prednosti izrednega dopusta je višina nadomestila. Za dneve, ko ste odsotni zaradi rojstva otroka na podlagi 165. člena ZDR-1, vam delodajalec izplača nadomestilo v višini vaše plače. To pomeni, da se ta odsotnost finančno ne pozna na vašem mesečnem dohodku, kot bi se na primer bolniška odsotnost (ki je običajno 80 % ali 90 %, odvisno od razloga). Strošek tega nadomestila bremeni delodajalca. Dnevi izrednega dopusta se prav tako štejejo v delovno dobo in ne zmanjšujejo števila dni vašega rednega letnega dopusta. Izredni dopust je namenski dopust. To pomeni, da ga morate koristiti takrat, ko nastane razlog zanj - torej ob rojstvu otroka ali neposredno po njem, ko pride partnerka in otrok iz porodnišnice. Ne morete ga “prihraniti” za poletne počitnice ali ga koristiti nekaj mesecev kasneje.
Teoretično je izredni dopust možen tudi za očete, saj zakon ne razlikuje med spoloma. Vendar pa so mamice ob rojstvu otroka in neposredno po njem na porodniškem dopustu, zato instituta izrednega dopusta sočasno ne morejo koristiti (ne morete biti na dveh dopustih hkrati). Izredni dopust se šteje v delovnih dneh. Če se otrok rodi v soboto in vi ne delate ob sobotah, boste izredni dopust začeli koristiti prvi naslednji delovni dan (npr. v ponedeljek), če želite biti prosti takoj po dogodku. Če izpolnjujete pogoje (dogodek se je res zgodil in niste presegli letne kvote 7 dni), vam delodajalec te pravice ne sme odreči. Gre za zakonsko pravico delavca, ne za dobro voljo delodajalca. Izredni dopust ni prenosljiv. Če osebna okoliščina v tekočem letu ne nastane, pravica do teh dni ne obstaja.
Dopusti in nadomestila po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) opredeljuje tri različne vrste dopusta v zvezi z rojstvom otroka: materinski dopust, očetovski dopust in starševski dopust.
Materinski dopust je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Materinski dopust traja 105 dni, od tega je 15 dni obveznih. Če mati ne nastopi materinskega dopusta v predpisanem roku, neizrabljenega dela materinskega dopusta ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen v primeru, če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Oče otroka lahko uveljavlja pravico do materinskega dopusta, če mati otroka umre, ga zapusti ali če je po mnenju pristojnega zdravnika trajno oziroma začasno nesposobna za nego in varstvo otroka. V takih primerih lahko oče ali druga oseba uveljavlja pravico do materinskega dopusta v trajanju 77 dni od rojstva otroka.
Očetovski dopust je namenjen očetom, da bi že v najnežnejši dobi otroka skupaj z mamo sodelovali pri negi in varstvu otroka. Oče izrabi očetovski dopust v trajanju 15 dni v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela najkasneje tri mesece po rojstvu otroka. Ob rojstvu dveh ali več otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni. Pravica do očetovskega dopusta je neprenosljiva. Do očetovskega dopusta so upravičene tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu.
Starševski dopust je namenjen nadaljnji negi in varstvu otroka takoj po poteku materinskega dopusta. Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni (skupaj 320 dni), pri čemer je 60 dni neprenosljivih za vsakega od staršev. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih in jih lahko izkoristi samo ona. Oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih in jih lahko izrabi samo on. Neprenosljiv del starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev izrabi najkasneje do osmega leta starosti otroka. V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša.
Pravico do nadomestila imajo tiste osebe, ki imajo pravico do dopusta in so bile zavarovane po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) dan pred nastopom posamezne vrste dopusta. Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo se izplačuje v času materinskega, očetovskega in starševskega dopusta. Materinsko nadomestilo znaša 100 % osnove in navzgor ni omejeno. Očetovsko in starševsko nadomestilo pa je navzgor omejeno z 2,5-kratnikom zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto. Osnova za izračun nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge za dopust.
Druge oblike podpore staršem
Poleg pravic iz delovnega razmerja in dopustov država nudi tudi druge oblike finančne podpore staršem:
- Starševski dodatek: Gre za denarno pomoč staršem, ki negujejo in varujejo otroka, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do nadomestila po ZSDP-1 (na primer študentke, nezaposlene). Pravico do dodatka ima mati 77 dni od rojstva otroka, po 77 dneh pa ima pravico pod enakimi pogoji eden od staršev. Pravica traja 365 dni od rojstva otroka, v primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se pravica podaljša. Trenutno znaša 465,34 evrov mesečno.
- Pomoč ob rojstvu otroka: To je enkratni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Pravico ima vsak novorojenček, katerega mati ali oče imata stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji.
- Otroški dodatek: Gre za dopolnilni prejemek staršem za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred. Znesek otroškega dodatka se poveča, kadar otrok živi v enostarševski družini (za 30 odstotkov) in če predšolski otrok, mlajši od štirih let, ni vključen v predšolsko vzgojo (za 20 odstotkov).
- Dodatek za veliko družino: Letni prejemek družini, ki ima v koledarskem letu najmanj en dan tri ali več otrok do starosti 18 let, po 18. letu pa, če imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do 26. leta starosti. Dodatek za družino s tremi otroki znaša 404,48 EUR, za družino s štirimi ali več otroki pa 491,52 EUR.
- Dodatek za nego otroka: Denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov. Mesečni prejemek znaša 102,40 EUR za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali 204,80 EUR za težko gibalno oviranega otroka ali otroka z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni.
- Delno plačilo za izgubljeni dohodek: Osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok z zmerno oziroma težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno ali težjo gibalno oviranostjo. Eden od staršev je lahko upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti otroka. Po noveli zakona bodo to pravico v večjem obsegu lahko prejemali tudi starši otrok, ki so nameščeni v institucionalnem varstvu, vendar nekaj časa preživijo tudi doma.
Krajši delovni čas zaradi starševstva
Krajši delovni čas zaradi starševstva je ukrep, namenjen staršem za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima eden od staršev, ki neguje in varuje enega otroka do tretjega leta starosti oziroma najmanj dva otroka do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (upravičenec mora delati najmanj 20 ur na teden). Krajši delovni čas zaradi varstva otroka lahko po novem koristita oba starša hkrati, vendar pri tem ne smeta preseči plačila prispevkov za več kot 20 ur tedensko. Obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva najmanj dveh otrok se bo podaljšalo do osmega leta starosti najmlajšega otroka.
Posebne pravice in obveznosti za samozaposlene
Samozaposlene osebe imajo med porodniškim dopustom pravico do nadomestila, vendar le pod pogojem, da so bile dan pred začetkom dopusta zavarovane. Samozaposlena oseba ne sme opravljati dela v času materinskega dopusta. Če pristojna inšpekcija za delo ugotovi, da samozaposlena oseba dela med materinskim dopustom, ji pravica do nadomestila preneha in mora vrniti celoten prejeti znesek nadomestila z obrestmi vred. Vendar pa to ne pomeni, da mora samozaposlena oseba zapreti svoje podjetje; le sama ne sme delati v njem. Če ima že zaposlenega delavca, nadaljnje poslovanje ni problem. V primeru specifičnih vprašanj ali situacij se priporoča posvet z uradnim pravnim svetovalcem ali pristojnimi organi.
Obveznosti po rojstvu otroka
Po rojstvu otroka starša izbereta osebno ime otroka sporazumno in ga prijavita katerikoli upravni enoti najpozneje v 30 dneh po rojstvu. Otroka je potrebno prijaviti v obvezno zdravstveno zavarovanje in izbrati splošnega osebnega zdravnika, ki je specialist pediatrije ali šolske medicine. Za otrokov potni list lahko zaprosite takoj po rojstvu otroka. Izpiske iz matičnega registra prejmete po rojstvu otroka na dom. Če potrebujete več izvodov, morate zanje zaprositi sami.
Vloga države pri podpori družinam
Naloga države je, da ustvari ustrezne pogoje za odločanje za družino in doseganje visoke ravni kakovosti življenja družin ter da zagotavlja varstvo in zaščito vseh družinskih članov, še posebej otrok. V Sloveniji je bil s spremembami Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki so začele veljati s 1. aprilom 2023, prenesen del evropske Direktive (2019/1158) o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev. Te spremembe prinašajo izenačeno ureditev starševskega dopusta, uvajajo več neprenosljivih dni za oba starša in podaljšujejo obdobje dela s krajšim delovnim časom. Statistika sicer kaže, da je skrbstveno delo še vedno v večji domeni žensk, vendar pa nove zakonske rešitve spodbujajo enakomernejšo delitev odgovornosti med staršema.