Miomi maternice in vpliv na zanositev ter nosečnost

Miomi, znani tudi kot leiomiomi ali fibroidi, so nerakave, benigne tvorbe, ki rastejo v mišičnem tkivu maternice. Običajno so okrogle oblike in različnih velikosti, kar lahko vpliva na različne vidike ženskega reproduktivnega zdravja, vključno z možnostjo zanositve in potekom nosečnosti.

Ultrazvočni posnetek maternice z miomi

Različne vrste in lokacije miomov

Miomi se lahko pojavljajo na različnih mestih v maternici, kar vpliva na njihovo potencialno delovanje:

  • Pecljati miomi: Ti miomi se maternice držijo s peclju podobno strukturo in lahko rastejo iz zunanje ali notranje strani maternice.
  • Intramuralni miomi: Rastejo v sami steni maternice.
  • Submukozni miomi: Rastejo proti maternični votlini z notranje strani maternice. Ti miomi imajo pogosto največji vpliv na plodnost, saj lahko ovirajo ugnezditev zarodka.
  • Subserozni miomi: Rastejo proti medenici z zunanje strani maternice.
  • Miomi mešane rasti: Kombinacija zgornjih tipov.

Pojavnost miomov je dokaj pogosta, ocenjuje se, da se pojavljajo pri približno 20 % žensk nad 30. letom starosti, po 50. letu pa jih ima že 70-80 % žensk. Kljub temu, da so benigni in nenevarni, lahko večji miomi ali tisti, ki se nahajajo na določenih lokacijah, povzročajo težave.

Vpliv miomov na plodnost in zanositev

Vsi miomi nimajo vpliva na plodnost ali sposobnost zanositve. Vendar pa lahko miomi negativno vplivajo na zanositev v naslednjih primerih:

  • Sprememba oblike materničnega vratu: To lahko zmanjša ali povsem onemogoči prehod semenčicam do maternične votline in jajcevodov.
  • Sprememba oblike celotne maternice: To lahko spremeni gibanje semenčic in/ali zarodka, kar zmanjša možnost oploditve ali ugnezditve zarodka.
  • Oviranje vhoda v jajcevode: Če se miomi nahajajo pred vhodom v jajcevode, lahko zapirajo pot semenčicam.
  • Zmanjšana prekrvavitev maternične votline: To zmanjša sposobnost maternice, da sprejme zarodek.

Ženske, ki imajo miome, lahko občutijo simptome, kot so dolge, močne in boleče menstruacije, včasih z vmesnimi krvavitvami. Zaradi močnih krvavitev lahko postanejo slabokrvne. Občutek pritiska ali bolečine v mali medenici je lahko prisoten, prav tako bolečine med spolnimi odnosi. Miomi lahko pritiskajo na mehur in prebavila, kar povzroča pogostejše uriniranje ali težave s prebavo.

Diagram prikazuje različne tipe miomov v maternici

Miomi in nosečnost

Največja nevarnost, ki jo miomi predstavljajo za nosečnost, je možnost spontanega splava ali prezgodnjega poroda. Težave navadno ustvarijo veliki miomi ali miomi, ki se nahajajo na neugodnih lokacijah znotraj maternice. V kolikor miomi v nosečnosti rastejo, se njihova rast navadno ustavi okoli 12. tedna nosečnosti.

V primerih, ko miomi predstavljajo resno ovira za zanositev ali donositev, se lahko pristopi k zdravljenju. Možnosti zdravljenja vključujejo:

  • Zdravila:

    • Agonisti GnRH: Ti blokirajo tvorbo estrogena in progesterona, kar začasno ustavi rast miomov ali povzroči njihovo krčenje. Žensko začasno postavijo v stanje, podobno menopavzi.
    • Selektivni modulatorji progesteronskega receptorja: Spreminjajo delovanje hormona progesterona in so namenjeni predoperativnemu zdravljenju.
    • IUD s progestinom: Maternični vložek s progestinom ne zmanjša ali odstrani miomov, a pomaga pri močnih krvavitvah in drugih povezanih simptomih.
    • Kontracepcijske tablete: Delujejo podobno kot IUD s progestinom, namenjene so simptomatskemu zdravljenju in ne odstranijo miomov ali povzročijo njihovo krčenje.
  • Kirurški posegi:

    • Neinvazivno z MRgFUS: Ultrazvočna operacija, vodena z magnetno resonanco.
    • Radiofrekventna ablacija (mioliza): Med laparoskopsko operacijo se v miom spusti električni sunek, ki povzroči krčenje žil in posledično mioma.
    • Laparoskopska ali robotska miomektomija: Odstranitev miomov skozi majhne zarez na trebuhu, včasih z uporabo robota. Ta metoda je pogosto izbrana za miome v steni maternice.
    • Histeroskopska miomektomija: Odstranitev mioma skozi nožnico.
    • Ablacija endometrija: Histeroskopski poseg, kjer se sluznica maternice odstrani ali uniči.
    • Abdominalna miomektomija: Izvede se pri večjih ali globokih miomih, kjer je večje tveganje za zaplete. Vključuje rez na trebuhu in v maternici za boljši dostop.
    • Histerektomija: Odstranitev celotne maternice, le pri ženskah, ki ne želijo več zanositi.

Zdravljenje z embolizacijo materničnih fibroidov

Obravnava po posegih in možnosti zanositve

Po posegih, kjer se maternice ne odstrani, vedno obstaja možnost, da se miomi ponovijo. Vsaka odstranitev mioma ali večji poseg na maternici lahko poveča njeno podvrženost natrganinam v nosečnosti.

Primeri iz prakse kažejo, da je po histeroskopski resekciji septuma ali odstranitvi manjših subseroznih miomov, ki niso v globini stene, mogoče načrtovati nosečnost že po enem ciklusu. Vendar pa se priporoča počakati 2-3 mesece po odstranitvi miomov, da se maternica ustrezno zaceli. V primeru manjših miomov, ki se nahajajo na površini maternice, je čas okrevanja krajši.

Pomembno je slediti navodilom ginekologa glede časa, ki naj mine med operacijo in poskusom zanositve. V primeru nepojasnjenih krvavitev po spolnih odnosih po operaciji, je potreben pregled pri ginekologu, da se izključi morebitna vnetja ali težave z materničnim vratom.

V primeru težav z zanositvijo, ki trajajo dlje časa (običajno več kot 12 mesecev rednih nezaščitenih spolnih odnosov), je priporočljiv obisk specialista za plodnost, ki lahko opravi nadaljnje preiskave, vključno s spermiogramom partnerja.

V nekaterih primerih, kot je navedeno v primeru ženske s Crohnovo boleznijo, je nosečnost kljub prisotnosti mioma in jemanju biološkega zdravila potekala brez večjih težav. Vendar pa je vsak primer individualen in zahteva skrbno spremljanje.

Čeprav ultrazvok predstavlja glavno diagnostično orodje za odkrivanje miomov, je pomembno vedeti, da so meritve lahko neposredne in nekoliko popačene. V redkih primerih se lahko prikažejo večji miomi, kot so v resnici, ali pa se manjši miomi ne zaznajo. Zato je pomembno zaupati oceni zdravnika in upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na plodnost in nosečnost.

Pomembno je poudariti, da zanositve kljub miomom so možne in da lahko v mnogih primerih nosečnost poteka brez večjih zapletov. Ključnega pomena je redno spremljanje pri ginekologu in upoštevanje individualnih smernic zdravljenja in načrtovanja nosečnosti.

tags: #odstranitev #mioma #in #zanositev

Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas. Več o piškotkih.