Skoraj vsi dojenčki kdaj dobijo plenični izpuščaj - vnetje kože na zadnjici, spolovilu in stegnih. Čeprav lahko plenični izpuščaj dojenčka moti in mu včasih celo povzroči bolečino, je to le redko bolj resno stanje. V večini primerov je kratkotrajen, ponavadi traja le tri ali štiri dni. Plenični izpuščaj se lahko pri dojenčku pojavi ne glede na to, ali uporabljate plenice za enkratno uporabo ali bombažne. Otroška koža je tanjša in bolj dovzetna za draženje, saj še nima popolnoma razvite zaščitne bariere. Debelina kože je pri dojenčkih bistveno manjša. Zaščitni hidrolipidni plašč še ni popolnoma razvit in je sorazmerno šibak. Zato je njihova koža manj odporna, snovi pa se lažje in globlje vpijajo v strukturo kože. Koža novorojenčka je za 40 do celo 60 % tanjša od kože odraslega človeka. Kemikalije v večji meri prehajajo skozi kožo dojenčkov zaradi slabše kožne bariere kot tudi večjega razmerja med površino kože in telesno težo, zato je nevarnost sistemskih učinkov lokalno nanesenih snovi večja. Dojenčkova koža hitreje izgublja vodo, saj je zunanja poroženela plast kože tanjša. Podkožno maščevje je nekoliko drugačne sestave kot pri odraslih in je manj odporno proti zelo hladnim zunanjim temperaturam, zato je treba dojenčke dobro zaščititi pred zelo nizkimi zunanjimi temperaturami. Pri koži dojenčkov in otrok zadostuje blago umivanje, saj apokrine žleze dišavnice še niso aktivne, hkrati pa zaradi tanjše kože in manjše aktivnosti žlez lojnic hitreje pride do izsušitve kože.

Vzroki za plenični izpuščaj
Plenični izpuščaj je vnetje kože pod plenicami. Najpogostejši vzrok je draženje kože zaradi stika z urinom in blatom. Najpogostejši vzrok zanj je seč ali blato, ki ostaneta predolgo v stiku s kožo. Na njegov nastanek pa lahko vpliva tudi prehrana. Ob pojavu pordele kože v pleničnem predelu je potrebna pogostejša menjava plenic. Pomembno je, da prizadeti koži omogočimo čim daljšo izpostavljenost zraku.
Dražilne snovi: Pogosta uporaba mil ali detergentov lahko poškoduje lipidni sloj kože, ki deluje kot zaščita. Ob stiku z agresivnimi snovmi se koža izsuši in postane bolj ranljiva.
Alergeni: Otroška koža lahko reagira na alergene, kot so določeni materiali (npr. barvila na plenicah), ali na sestavine v izdelkih za nego. Znaki alergijskega kontaktnega dermatitisa vključujejo srbečo rdečo, dvignjeno, luskasto kožo na predelu plenic. Deli kože, ki so v stiku z barvili na plenici, lahko postanejo občutljivi in razvijejo alergijsko reakcijo. Hudi izpuščaji imajo področja rdeče kože. Če je vse področje pod plenicami rdeče in vzdraženo, je morda otrok alergičen na detergent, ki ga uporabljate pri pranju. Poskusite detergent zamenjati z drugim in bodite pozorni, ali se bo izpuščaj izboljšal.
Mikroorganizmi: Prisotnost bakterij, kot je Staphylococcus aureus, ali glivic na koži lahko povzroči draženje in poslabšanje stanja kože. Plenični izpuščaj je lahko tudi posledica okužbe z glivicami, še posebno kadar otroci zaradi drugih okužb prejemajo antibiotično zdravljenje. Takrat si lahko pomagamo z antimikotičnimi - protiglivičnimi mazili. Pri vnetju pod plenico zaradi kvasovk je koža pod plenico pordela, luščeča se, v okolici so vidne gnojne bunčice. Pogosto je prizadeta tudi ustna sluznica v obliki belkastih oblog. Pri bakterijskem vnetju kože nastanejo mehurji, ki počijo, ostanejo površinske ranice in luščenje na robu.
Seboreja: Plenični izpuščaj lahko sproži seboreja, vnetje kože, ki prizadene lojnice. V primeru seboroičnega dermatitisa je poleg kože pod plenico navadno prizadeta še koža lasišča, obraza, pazduh in popka.
Uporaba otroškega pudra: Če pride otroški puder v stik s počeno kožo, lahko povzroči vnetno reakcijo, ki se imenuje granulacija. Če se puder vdihava, lahko droben prah povzroči okvaro pljuč, zato danes večina pediatrov za nego kože pod plenicami, da ostane suha, priporoča zaščitne kreme ali koruzni zdrob, ki je bolj grob in težji od pudra.
Dolgotrajna izpostavljenost kože z vlažnimi materiali: Dolgotrajen stik z mokrimi plenicami lahko povzroči t. i. plenični dermatitis, kjer vlaga in trenje oslabita zaščitno funkcijo povrhnjice.

Simptomi in znaki, kdaj obiskati zdravnika
Plenični izpuščaj se začne z rahlo pordelo kožo na področju, ki prihaja v stik s pleničko. V težkih primerih je področje močneje obarvano, prisotni so tudi gnojni mehurčki, kraste ali razpoke.
Znaki, da je čas za obisk pediatra:
- Če po štirih dneh domačega zdravljenja ni izboljšanja ali če se izpuščaj po nekaj dneh ne izgine ali se celo poslabša.
- Če hkrati opazite tudi bele madeže v ustih, ki postanejo rdeči, ko jih obrišete s čisto krpico (soor).
- Če je izpuščaj luskast in ima rumenkast odtenek ter se ne pojavlja zgolj na področju plenic, ampak tudi drugje po telesu, na primer za ušesi ali pod rokami (seboroični dermatitis).
- Če je področje pod plenicami prekrito z mehurji, ki za seboj puščajo plitke rdeče čire (bakterijska okužba).
- Če je sinov penis otekel in rdeč, tako da ne morete potegniti kožice navzdol, ali pa opazite zelenkast izcedek iz penisa (bakterijska okužba).
- Če izpuščaj spremlja vročina, oteženo dihanje, oteklina, bolečina, občutljivost na svetlobo, bruhanje, omotica ali intenzivno srbenje.
- Če opazite znake sekundarne okužbe, kot so gnojni predeli ali močno pordela, vroča in boleča območja okoli izpuščajev.
Zdravljenje in nega
Večina primerov pleničnega izpuščaja dobro odgovori na domača zdravila, zato ni potrebna zdravniška pomoč.
Domače zdravljenje in nega:
- Pogosta menjava plenic: Zamenjajte plenice takoj, ko jih umažete. Redno previjajte otroka.
- Čiščenje in sušenje: Dojenčka po prvih znakih rdečice po zadnjici skrbno umijte s toplo vodo in dobro osušite. Vedno začnite pri obrazu in postopoma prehajajte na ostale dele telesa. V primeru preobčutljive kože je smotrno uporabljati prekuhano vodo. Posebno pozornost posvetite negi oči. Vsako oko očistite z novo gazo in če je potrebno, sperite s sterilno fiziološko raztopino. Za umivanje zadostuje zgolj topla voda, le za ritko in roke uporabite otroško milo. Izdelki za čiščenje kože morajo imeti nežno čistilno delovanje, da kože preveč ne izsušijo. Izločanje loja je namreč pri otrocih še neizrazito.
- Izpostavljenost zraku: Omogočite koži čim daljšo izpostavljenost zraku.
- Zaščitne kreme: Pri previjanju je potrebno dojenčkovo spolovilo in predel zadnjice namazati s tankim slojem hladilnega mazila. Ta naj bo izdelan iz čim manj sestavin in brez ostalih dodatkov, kot so dišave, barvila, konzervansi in rastlinski izvlečki. Beseda naravno namreč še ne pomeni, da je mazilo popolnoma neškodljivo za dojenčkovo kožo. Tradicionalno uporabljano mazilo za zaščito pleničnega predela je hladilno mazilo, ki je pripravljeno po preverjeni lekarniški recepturi. Poleg omenjenega hladilnega mazila so v lekarni na razpolago še kreme s cinkovim oksidom (npr. praška pasta), dekspantenolom in ribjim oljem, ki pomirjajo vneto kožo, jo ščitijo in omogočajo hitrejše celjenje. Pomembno je, da se izogibamo losjonom in raznim kremam z rastlinskimi izvlečki, saj lahko ti še dodatno dražijo kožo.
- Kvalitetne plenice: Uporaba kvalitetnih in zračnih pleničk zelo pripomore k zdravi koži ritke. Pri uporabi pleničk za enkratno uporabo velja v takem primeru staviti zlasti na takšne, ki imajo veliko moč vpijanja in visok delež bombaža. Na primer Pampers pleničke so že v osnovi opremljene z mehanizmi, ki pomagajo enakomerno porazdeliti vlago po plenici in jo zadrževati stran od otrokove kože, obenem pa so neverjetno raztegljive, mehke in prijetne za še tako občutljivo otroško kožo. Na ta način občutljiva dojenčkova koža ostane suha in zaščitena. Za še dodatno zaščito lahko poskrbite z izbiro pleničk Pampers Harmonie, ki so dermatološko testirane, narejene iz bombaža vrhunske kakovosti in ne vsebujejo dodanih dišav in losjonov. Pri Pampers plenički vas na potrebo po menjavi opozori priročen indikator mokrote.

Zdravniško zdravljenje:
- Mazila brez recepta: Za navaden izpuščaj vam bo zdravnik za zaščito kože verjetno svetoval mazilo brez recepta, ki vsebuje cinkov oksid.
- Antibiotiki: Če je dobil otrok bakterijsko okužbo, mu bo morda predpisal antibiotik, za lokalno uporabo na koži ali za zaužitje.
- Hidrokortizonska krema: Za plenični izpuščaj s seboroičnim dermatitisom ali ekcemom zdravniki včasih predpišejo hidrokortizonsko kremo.
- Antimikotična mazila: V primeru da se plenični izpuščaj kljub omenjenim ukrepom v nekaj dneh ne prične izboljševati, je na mestu, da obiščemo pediatra. V lekarni vam lahko svetujemo uporabo lokalnega sredstva, ki deluje proti glivicam.
Alternativna zdravljenja
Alternativna zdravila so lahko zelo učinkovita pri zdravljenju in preprečevanju običajnih pleničnih izpuščajev.
- Krema iz ognjiča: Plenični izpuščaj lahko ublaži krema iz ognjiča (Calendula officinalis). V stari železni ponvi 5 do 10 minut segrevajte zelišča v olju. Pazite, da se ne zažgejo. Dodajte čebelji vosek in pustite, da se stopi. Mešanico precedite skozi krpo v posodo, ki jo lahko s pokrovom tesno zaprete. Dajte jo v hladilnik, da se strdi. Ob vsakem previjanju z njo namažite dojenčkovo kožo pod plenicami. Izpuščaj se mora izboljšati po treh ali štirih nanašanjih.
- Mešanica eteričnih olj: Zmešajte po 2 kapljici eteričnih olj sandalovine, poprove mete (Mentha piperita) in sivke (Lavendula officinalis) s 4 jušnimi žlicami mleka za telo, losjona ali olja, kakršno je mandljevo.
- Aloe vera gel: Ta izvleček vsebuje polisaharide, ki pomirjajo vnetje in spodbujajo regeneracijo kože.
- Olje jojobe: Olje jojobe je bogato z estri voskov, ki posnemajo naravna olja kože.
- Karitejevo maslo: Vsebuje linolno kislino, ki krepi zaščitni sloj kože.
- Ovseni izvleček: Ovseni koloidi delujejo kot naravni emolienti, ki pomirjajo razdraženo kožo in zmanjšujejo suhost.
- Ekstrakt kamilice: Kamilica vsebuje azulen, ki deluje pomirjujoče in zmanjšuje občutek nelagodja.
- Mandljevo olje: Zaradi oleinske kisline mehča kožo in obnavlja njeno elastičnost.
Naravni izdelki so varna možnost za vsakodnevno nego otroške kože, saj zmanjšujejo tveganje za dodatna draženja.
Preprečevanje pleničnega izpuščaja
Ključ do preprečevanja pleničnega izpuščaja je ohranjanje suhe in čiste kože ter pogosto menjavanje plenic.
- Redno menjavanje plenic: Zamenjajte pleničko takoj, ko je mokra ali umazana.
- Nežno čiščenje: Po vsakem previjanju nežno očistite dojenčkovo ritko s toplo vodo in jo nato temeljito osušite.
- Zračni stik: Dovolite, da se koža na zraku posuši pred namestitvijo nove plenice.
- Zaščitna mazila: Uporabite tanko plast zaščitne kreme ali mazila z cinkovim oksidom, da ustvarite ovire med kožo in morebitnimi dražilci.
- Uporaba bombažnih plenic: Če uporabljate bombažne plenice, jih večkrat sperite v vroči vodi, ki ste ji dodali belilo ali kis, da uničite bakterije in odstranite sledi mila.
- Izogibajte se dražilcem: Bodite pozorni na morebitne alergije na detergente za pranje perila ali na sestavine v vlažilnih robčkih ali negovalnih izdelkih.
S skrbno nego in pravočasnim ukrepanjem lahko večino primerov pleničnega izpuščaja uspešno obvladamo in preprečimo njegovo ponovno pojavljanje. V primeru dvomov ali poslabšanja stanja se vedno posvetujte s svojim pediatrom.
