Carski rez je kirurški poseg, ki omogoča varen prihod novorojenčka na svet, ko naravni porod ni mogoč ali varen. Čeprav je pogosto nujen in rešuje življenja, predstavlja carski rez pomemben operativni poseg, ki zahteva temeljito okrevanje. Zlasti po drugem carskem rezu se pojavljajo specifična vprašanja in izzivi, povezani s celjenjem rane, vplivom na telo ter psihičnim počutjem matere. Zavedanje o teh vidikih in ustrezna skrb lahko bistveno pripomorejo k lažjemu in hitrejšemu okrevanju ter preprečijo dolgotrajne posledice.
Razumevanje carskega reza in njegovih posledic
Carski rez je operacija, pri kateri se prerežeta trebušna stena in maternica z namenom poroditve novorojenčka. Sledi zašitje maternice in šivanje trebušne stene. V kolikor carski rez poteka brez zapletov, običajno traja 30 minut, v nasprotnem primeru pojava zapletov pa se lahko čas operacije bistveno podaljša. Obstajata dva načina operativne izvedbe carskega reza, katera se razlikujeta v smeri reza: klasični navpični rez in vodoravni bikini rez. Ker vsakršen operativni poseg pomeni travmo in nenaraven poseg v telo, ima lahko številne posledice, ki vplivajo na nadaljnjo kakovost življenja. Optimalno okrevanje je tako ključno v preprečevanju zapletov, kjer pa posameznica in njena ozaveščenost igra veliko vlogo.
Nosečnost in porod že sama po sebi povzročita ogromne spremembe v telesu matere. Kljub dejstvu, da carski rez predstavlja nujni zdravstveni poseg, vse skupaj prinaša številne zaplete in posledice. V kolikor se zapleti pojavijo že tekom posega, ali v času 30 dni po posegu, govorimo o zgodnjih posledicah, medtem ko se lahko nekatere pojavijo leta po porodu.
Zgodnje posledice carskega reza navadno vključujejo težave s celjenjem rane, pri čem ključno vlogo igra primerna oskrba rane in počitek ter razbremenitev matere. S tem razlogom v obdobju, imenovanem puerperij, odsvetujemo vsakršno prekomerno naprezanje, telovadbo ali krepitev ohlapne trebušne stene. Omenjeno obdobje varovanja telesa matere zajema nekje 6 do 8 tednov po porodu, na kar se svetuje postopno povečevanje obremenitev.
Med pozne posledice prištevamo številna stanja, ki so največkrat povezana z brazgotino. Le ta lahko povzroča številna neugodja, bolečinska stanja ter zmanjšano funkcionalnost posameznice. V procesu rehabilitacije navadno velikokrat brazgotinam ne namenjajo velike pozornosti, kar pomeni vstopno napako v procesu uspešnega okrevanja.
Posledice brazgotine po carskem rezu
Prekinitev področja kože lahko privede do številnih simptomov, kateri ni nujno, da so omejeni samo na predel, kjer se brazgotina nahaja. Tako lahko brazgotina po carskem rezu, poleg:
- vlečenja kože,
- omejene razteznosti,
- slabega estetskega videza,
- preobčutljivosti področja,
- mravljinčenja,
- zbadanja, pekočega občutka, …
privede do številnih resnih stanj posameznice, kot so:
- preobsežne, dolgotrajne in boleče menstruacije,
- neplodnost,
- endometrioze,
- boleči spolni odnosi,
- kronične bolečine v spodnjem delu trebuha ali medenici.
Lahko pa so brazgotine na področju trebuha glavni krivec za:
- kronične bolečine v hrbtenici,
- težave s koleni,
- težave s prebavo, odvajanjem in napihnjenostjo,
- težave s prekrvavitvijo (hladne noge, nemirne noge),
- spremembo drže telesa.
Statistično gledano, ne glede na razlog, zaradi katerega ga opravimo, je pri carskem rezu petkrat več zapletov kot pri naravnem porodu. Ti zapleti segajo od resnejših stanj do kroničnih bolečin, težav pri spolnosti in drugih. Carski rez je poimenovan po znamenitem rimskem državniku Juliju Cezarju, ki naj bi se prvi rodil na ta način. Za porod s pomočjo kirurškega posega še danes uporabljamo izraz carski rez. V Sloveniji se delež porodov s carskim rezom giblje okoli 20 %, kar pomeni, da se s to metodo rodi vsak peti dojenček.
Ključni nasveti za temeljito okrevanje po drugem carskem rezu
Brazgotin ni možno popolnoma odpraviti, ne glede na čudežne obljube, ki jih velikokrat preberemo na spletu, lahko pa izboljšamo njeno funkcionalnost, videz in počutje posameznice. Zlasti po drugem carskem rezu je pomembno upoštevati, da telo že nosi sledi prejšnjega posega, zato je lahko proces celjenja nekoliko drugačen.
Vadba po carskem rezu (poporodna vadba po carskem rezu)
1. Počitek in oskrba rane
Počivajte, kolikor in kadar je mogoče. Imejte na dosegu roke vse, kar boste potrebovali vi in vaš otrok. Prvih nekaj tednov se izogibajte dvigovanju in težjim obremenitvam (stopnice,..). Spremljajte rano - v kolikor rez postane rdeč, otekel, iz katerega izhaja izcedek, se obrnite na ginekologa.
Po carskem rezu bo vaše telo potrebovalo čas za okrevanje, tako kot po katerikoli drugi operaciji. Zato je ključnega pomena, da si vzamete dovolj časa za počitek. Zlatno pravilo: ko počiva dojenček, počivajte tudi vi. Izogibajte se hoji po stopnicah, kadar je to le mogoče. Imejte vse pripomočke, ki jih potrebujete za nego otroka, pri roki, da vam ne bo treba nenehno vstajati in se sprehajati po stanovanju. Ne dvigujte ničesar težjega od vašega otroka. Seveda pa je priporočljivo, da za pomoč zaprosite tudi svoje bližnje, če je to mogoče. Koristen napotek je tudi ta, da vedno, ko morate kihniti ali zakašljati, primete svoj trebuh, da zaščitite mesto reza pred preobremenitvijo.
2. Obravnava brazgotine in fizioterapija
Povečanje elastičnosti brazgotine, njene gibljivosti, ločevanje zlepljenih tkiv, izboljšanje prekrvavljenosti in zmanjšanje zadebelitve brazgotine je ključno za preprečevanje njenih posledic. Pri tem lahko fizioterapija igra pomembno vlogo, pri čem je ključnega pomena tudi edukacija matere o nadaljnji obravnavi brazgotine tudi v domačem okolju. V primeru obravnave posameznice po porodu se brazgotinam posveča primarna vloga, tako po carskem rezu, kot prerezu presredka (epiziotomiji).
Lili Žagar, ki je dvakrat rodila s carskim rezom, je opisala svojo izkušnjo: pri prvem porodu je bilo okrevanje težko in dolgotrajno, z močnimi bolečinami, ki so trajale približno mesec ali dva. Zaradi bolečin je bila sklonjena, kar je povzročilo bolečine v hrbtu. Pri drugem porodu je bilo okrevanje lažje, čeprav so bile bolečine prisotne prvih nekaj dni. Po štirinajstih dneh se je počutila že povsem v redu.
Svetuje se uporaba priljubljenega silikonskega traku Scarban, ki ga lahko dobite v lekarni. Ta trak bo zaščitil rano in pomagal pri hitrejšem celjenju. Silikonski obliž zagotavlja, da brazgotine postanejo bolj gladke, fleksibilne in tanjše - in da se problemi (vztrajna pordelost, brazgotinjenje, srbenje, nelagodje in kozmetični problem) zmanjšajo. Silikonski obliž zagotavlja hidratacijo kože (povrhnjice).
3. Trebušno dihanje za stabilnost telesa
Rast ploda omejuje raztegljivost pljuč in pljučno kapaciteto nosečnice, funkcionalnost glavne dihalne mišice pa se zmanjša, kar oslabi preskrbo telesa s kisikom. Ker trebušna diafragma sodeluje z globokimi mišicami, odgovornimi za stabilnost hrbtenice, za zakrčenost mišic in nastankom bolečin, je pravilno trebušno dihanje izjemno pomembno. Obe roki položimo na trebuh in z visoko pozornostjo počasi in globoko vdihnemo samo v področje trebuha. Dihanje za 5 sekund zadržimo, na kar počasi in mirno izdihnemo. Postopek parkrat ponovimo.
Pravilno trebušno dihanje je ključno za ponovno vzpostavitev pravilne telesne drže in stabilnosti trupa, kar je še posebej pomembno po carskem rezu, ko so trebušne mišice oslabljene. Zavedanje o pravilnem dihanju in njegova redna praksa lahko pomagata pri lajšanju bolečin v hrbtu in izboljšanju splošnega počutja.
4. Vaje za trebušne mišice in medenično dno
Med nosečnostjo trebušne mišice zelo oslabijo, ki pa so na drugi strani odgovorne za pravilno telesno držo. Zelo pomembno je, da se globoke trebušne mišice pravilno krepijo že med nosečnostjo, ki pa zaradi sprememb težišča in teže nosečnice do časa, ko bodo že negovale otroka, hrbtenici še ne bodo zagotavljale zadostne opore. Svetuje se obisk pri fizioterapevtu, specializiranem na področju pre in ponatalne fizioterapije (obravnave nosečnic in porodnic), ki bo oblikoval varen individualni program glede na obdobje v nosečnosti, ali po porodu. Pomembno je zavedanje, da vsakršna vadba, ali t.i. klasična vadba za krepitev trebušnih mišic (trebušnjaki ipd.) povzroči pri nosečnici in porodnici z zapleti, kot so bolečine v križu, medenici, diastazi rectus abdominisa (razmiku preme trebušne mišice), …, veliko večjo škodo, kot korist.
Ključno vlogo za nastanek številnih zapletov po porodu nosijo prav mišice medeničnega dna. Te so odgovorne za stabilnost organov v medenici, stabilnost hrbtenice, zmožnost preprečevanja uhajanja urina ter optimalno spolno doživljanje. Krepitev omenjenih mišic se svetuje že v porodnišnici (po odstranitvi urinskega katetra v primeru carskega reza). Z največjo močjo je potrebno stisniti mišice okoli vseh genitalnih odprtin, z občutkom stiska in dviga presredka navznoter. Stisk je potrebno zadržati do 10 sek, postopek ponoviti 10 krat, glede na zmogljivost posameznice. Pomembno je pri tem ne krčiti mišic zadnjice, stegen in trebuha. Omenjenemu načinu izvedbe se kasneje dodaja specifična obremenitev, ki vključuje izvedbo stiskov z višjo hitrostjo. Tudi omenjena vadba lahko v primeru napačne izvedbe prinaša več škode, kot koristi, zato prav tako svetujemo posvet pri fizioterapevtu, speciliziranem za obravnavo motenj medeničnega dna, ki bo vodil skozi pravilno in varno izvedbo.
Po carskem rezu je priporočljivo počakati s telovadbo. Najbolj zanesljive informacije glede tega, kdaj lahko spet začnete z nekoliko intenzivnejšo telesno dejavnostjo, boste dobili pri svojem ginekologu. Izogibajte se zahtevni telovadbi, raje se odločite za počasen sprehod. Gibanje med sprehodom bo pripomoglo k okrevanju in preprečevalo zaprtje in krvne strdke.
5. Sprehodi in zmerna aktivnost
Hoja in zmerna aktivnost dokazano lajša bolečine. Sprehodi s krajšimi razdaljami lahko pomembno pripomorejo h krepitvi mišic, ki telo držijo v vzravnanem položaju ter izboljšujejo stabilnost trupa, obenem pa telo ustrezno prekrvavijo in preskrbijo s kisikom.
Po carskem rezu je ključnega pomena postopna vrnitev k telesni aktivnosti. Sprehodi so odličen način za ponovno vzpostavitev gibljivosti in krepitev mišic. Izogibajte se hoji po stopnicah, kadar je to mogoče. Zmerna aktivnost bo pripomogla k boljšemu počutju in hitrejšemu okrevanju.
6. Pravilno rokovanje z dojenčkom in hranjenje
Baby handling oziroma metoda pravilnega rokovanja z dojenčkom je splošno uporabna že od prvega dne rojstva otroka in se spodbuja k uporabi tudi pri otrocih, ki nimajo razvojnih težav. Z uporabo pravililnih načinov obračanja, dvigovanja, pestovanja, hranjenja - kupčkanja otroka itd. spodbujamo pri otroku optimalen senzo-motoričen razvoj in uspešno prehajanje skozi razvojne mejnike v prvem razvojnem obdobju), mamica pa na drugi strani skrbi za optimalno zajemanje položajev med negovanjem otroka.
Zelo pomembno je zajemanje optimalnih položaj mamice med dojenjem / hranjenjem, pri čem naj bo roka, ki podpira dojenčka podprta z blazino, da so vratne mišice v sproščenem položaju brez napetosti. Med hranjenjem položaj otroka menjujemo med levo in desno stranjo, da zmanjšamo pritisk na živec pri komolčni gubi in s tem preprečimo težave z mravljinčenjem in bolečino v rokah.
7. Psihično počutje in podpora
Po porodu so obdobja žalosti oziroma otožnosti in depresivnih težav lahko zelo pogosta in povsem normalen pojav zaradi hormonskega neravnovesja. Ključnega pomena je, da se posameznica zaupa partnerju ali izbranemu zdravniku, ki bo preveril čustveno razpoloženje in v primeru hujših težav pristopil k ustreznemu zdravljenju, katero bo omogočilo normalizacijo psihičnega počutja in dobro kakovost življenja posameznice po porodu.
Čeprav je okrevanje po drugem carskem rezu lahko lažje, je pomembno, da ne ignorirate svojih čustev. Če se počutite izčrpano, žalostno ali razočarano, se o tem pogovorite z zdravnikom ali partnerjem. Poiščite podporo pri svojih bližnjih.
Dolgoročne posledice in prihodnje nosečnosti
Slovenija se uvršča med države z relativno nizkim številom porodov s pomočjo carskega reza, kljub temu pa jih je v zadnjih letih vse več. To pomeni, da veliko mamic doma okreva po carskem rezu. Delež porodov s carskem rezom v Sloveniji je dobrih 20 % (po podatkih Eurostat, iz leta 2016), kar pomeni, da se s carskim rezom rodi vsak peti dojenček.
Obstaja nekaj dolgoročnejših posledic poroda s carskim rezom. Nekatere ženske čutijo občutek zategovanja brazgotine tudi do enega leta. O tem se pogovorite s svojim osebnim zdravnikom ali porodničarjem. Prihodnje nosečnosti bodo verjetno predstavljale večje tveganje in veliko bo odvisno od tega, zakaj ste imeli carski rez. Običajno za ženske v naslednjih nosečnostih skrbijo babice, vendar jih med nosečnostjo napotijo k porodničarju, da načrtujejo porod in se pogovorijo o primernosti vaginalnega poroda po predhodnem carskem rezu. Večina žensk, ki so imele en predhodni carski rez, ima pozneje vaginalni porod, znan kot vaginalni porod po carskem rezu. Pri ženskah, ki so razočarane nad porodom, se lahko pojavi povečana pojavnost poporodne depresije.
Priporočljivo je, da si pred prihodom domov iz porodnišnice pripravite okolico. Poskrbite, da bo hiša urejena, da boste imeli pripravljene obroke, ki jih lahko zamrznete, in da ste seznanjeni z nameščanjem avtosedeža. Prav tako je pomembno, da imate nekoga, ki vam bo pomagal vsaj v prvih nekaj tednih.
Pomembno je, da se ne primerjate z drugimi ženskami, saj je vsako okrevanje individualno. Zavedanje o možnih zapletih in upoštevanje nasvetov za celostno okrevanje vam bo omogočilo, da boste čim prej spet polni energije in zdravja, pripravljeni na nove izzive materinstva.