Dojenčki in majhni otroci so pogosto tarča okužb dihal. Njihov še nepopolno razvit imunski sistem, večja prisotnost virusov v njihovih respiratornih izločkih ter manjša pozornost do higiene, vse to prispeva k večji dovzetnosti za te bolezni. Te dejavnike, skupaj z naravno težnjo po tesnem druženju otrok v vrtcih in šolah, še dodatno spodbujajo hitro širjenje okužb.
Dolgoletno prepričanje, da se respiratorni virusi med ljudmi prenašajo izključno po zraku preko kapljic dihalnih izločkov, se je z novimi raziskavami izkazalo za nepopolno. Danes je jasno, da je najuspešnejša pot širjenja virusa prenos nalezljivih sluzničnih izločkov na prste in roke, od tam pa v nos ali oči. Zato je pravilno in redno umivanje rok ključnega pomena pri prekinitvi verige okužb.
Zapleti in Posebnosti pri Dojenčkih
Majhne dihalne poti dojenčkov se ob okužbi zaradi vnetja in nabiranja sluzi lahko hitro in prekomerno zožijo. To privede do oteženega dihanja, katerega znake je nujno prepoznati. Poleg tega novorojenčki in majhni dojenčki pogosto raje dihajo skozi nos, zato že zmerna nosna kongestija lahko povzroči resne težave z dihanjem. Zamašen nosek namreč otežuje tudi hranjenje, saj dojenčki med sesanjem iz dojke ali stekleničke ne morejo normalno dihati.
Virusna okužba prav tako oslabi otrokov obrambni mehanizem, s čimer postane bolj dovzeten za vdore drugih patogenov, kot so bakterije. Tako lahko virusna ali bakterijska okužba privede do resnejših zapletov, kot sta vnetje srednjega ušesa (otitis media) ali pljučnica.
Dojenčki, malčki in otroci so tako izpostavljeni visokemu tveganju za okužbo z respiratornimi virusi. Včasih se prva okužba niti ne pozdravi do konca, ko se že pojavi naslednja. To je za najmlajše sicer normalno in običajno ne predstavlja razloga za skrb, saj večina prebolelih okužb vodi v razvoj določene imunosti pred poznejšimi okužbami z enakimi ali podobnimi povzročitelji. Kljub temu pa je izjemno pomembno poznati klinične znake morebitnih zapletov, kako okrepiti odpornost otroka in predvsem, kako okužbe na splošno preprečiti.
Bronhiolitis: Pogosta Okužba Spodnjih Dihal
Eden najpogostejših vzrokov virusnih okužb dihal pri dojenčkih je bronhiolitis, vnetje najmanjših dihalnih poti. Najpogostejši povzročitelj je respiratorni sincicijski virus (RSV), ki se pojavlja sezonsko, največkrat med novembrom in marcem. Redkeje bronhiolitis povzročajo tudi virusi parainfluenze. Okužbe z RSV se širijo v obliki epidemij v zimskih mesecih, z vrhuncem med januarjem in marcem.
Ta bolezen je najnevarnejša za nedonošenčke, še posebej tiste z bronhopulmonalno displazijo, ter za otroke s srčno napako. Pogosteje zbolijo tudi otroci, nagnjeni k alergijam, otroci mladih mater, otroci, ki živijo v natrpanih stanovanjih, v okolju z onesnaženim zrakom (zaradi kajenja ali izpušnih plinov) ter otroci, ki niso dojeni.
Kdaj se bo dojenček okužil, je odvisno od njegove izpostavljenosti virusu. Največkrat se okuži od starejših sorojencev ali drugih otrok in odraslih, ki kažejo prehladne znake. Prenos poteka preko kapljične okužbe (kašljanje, kihanje) ali preko rok, na katerih je lahko prisotno veliko število virusov.
Potek Bolezni pri Bronhiolitisu
Prvi znaki okužbe dojenčka z RSV vključujejo izcedek iz nosu in vnetje žrela. V roku treh dni se lahko pojavijo kihanje, kašelj in nekoliko povišana telesna temperatura. Kmalu zatem se lahko sliši hropenje, včasih pa pride tudi do vnetja srednjega ušesa. Če je potek bolezni blag, se stanje lahko ustavi na tej stopnji in ne pride do poslabšanja.
V primeru napredovanja bolezni postajata kašelj in hropenje močnejša, otrok začne težje dihati, včasih je slišno piskanje. Opazno je ugrezanje medrebrnih mišic, kotanje nad in pod prsnico ter povečan napor pri dihanju. Dihanje postane pospešeno. Telesna temperatura ni nujno povišana. Frekvenca dihanja lahko preseže 70 vdihov na minuto, pojavljajo se lahko dihalni premori, otrok postane modrikast in apatičen. V takih primerih je nujno bolnišnično zdravljenje. Bolezen je redko smrtna, vendar je bolj nevarna za zelo mlade, nedonošene otroke ter otroke, ki imajo že obstoječe kronične bolezni (pljučne, živčno-mišične, srčno-žilne bolezni ali bolezni imunskega sistema ali krvi).
Zdravljenje Bronhiolitisa
Pri nezapletenih primerih bronhiolitisa zadostuje simptomatsko zdravljenje. Otroci lažje dihajo, če imajo dvignjeno vzglavje in če zrak ni presuh. Nujno je tudi čiščenje zgornjih dihalnih poti. Če otrok težko diha in se zasičenost krvi s kisikom znižuje, je potrebno vdihanemu zraku dodajati navlažen kisik. Ker ob bolezni pogosto težko pijejo in so rahlo do zmerno dehidrirani, jim je potrebno zagotoviti infuzijo tekočin v žilo, včasih pa je potrebno tudi hranjenje preko sonde. Antibiotiki so redko koristni, razen če ima otrok dodatno bakterijsko okužbo. Bolezen največkrat mine v nekaj dneh. Izjemno redko je potrebno intenzivno zdravljenje, kot je intubacija, umetna ventilacija in drugi ukrepi.
Preprečevanje Bronhiolitisa
Ker ne moremo vnaprej predvideti, kakšen bo potek bronhiolitisa pri dojenčku, je priporočljivo, da jih v prvih mesecih starosti ne izpostavljamo nepotrebnim virusnim okužbam. Virus se širi s kašljanjem, kihanjem in neposrednim stikom. Najpogosteje viruse v domače okolje prinesejo starejši otroci iz vrtca, zato je v času starševskega porodniškega dopusta priporočljivo, da tudi starejši otroci ne obiskujejo vrtca. Vsi, ki prijemajo dojenčka, si morajo najprej temeljito umiti roke. Prehlajeni otroci in odrasli naj ne obiskujejo družin z dojenčki (po potrebi na to opozorimo sorodnike in prijatelje). Z dojenčkom se izogibajte obiskom prostorov z veliko ljudi (velike trgovine, vrtci, dvorane), še posebej v zimskih in spomladanskih mesecih, ko so okužbe z RSV pogostejše. Dojenček naj nikoli ne bo v zakajenih prostorih. Izogibajte se tudi daljšim vožnjam ali sprehodom ob prometnih cestah, saj je tam zrak pogosto onesnažen.
KIMI Umivanje rok - pravilna tehnika
Pozornost pri Dojenčkih
Če je dojenček mlajši od dveh mesecev in med spanjem vdihne več kot 60-krat v minuti, ali če otrok po prvem letu starosti med spanjem vdihne več kot 40-krat v minuti, je nujno, da ga pregleda zdravnik.
Kako Preprečiti Okužbe Dihal?
- Če je le mogoče, otroka čim dlje zadržite doma ali ga vključite v varstveno skupino z manjšim številom otrok.
- Izogibajte se osebam, ki kašljajo in smrkajo.
- Otrokovo odpornost krepite z zdravo, uravnoteženo prehrano in gibanjem na svežem zraku.
Laringitis: Vnetje Grla in Glasilk
Simptomi laringitisa pri dojenčkih in otrocih, starih do treh let, vključujejo:
- Oteženo dihanje, zategovanje vratnih mišic in reber.
- Hripavost ali izguba glasu.
- Občutek žgečkanja v žrelu.
- Potreba po stalnem "čiščenju" grla.
- Oster kašelj, ki spominja na lajanje.
- Spremljajoče bolezni, kot so gripa, prehlad ali pljučnica.
- Povišana telesna temperatura.
Vzrok oteklih glasilk je vnetje žrela. Najpomembnejši povzročitelj je virus prehlada, lahko pa so vzrok tudi bakterije, alergije ali izpostavljenost dražilnim snovem (kemičnim snovem, strupom, suhemu zraku). Zelo redko se vnetje žrela pojavi kot posledica tumorja ali izrastka na glasilkah ali okrog njih.
Virusno vnetje žrela običajno mine samo od sebe v nekaj dneh, brez posebnega zdravljenja. Če je laringitis trajen, je to znak, da gre za drug vzrok, ne le za neugoden virus. Če zdravnik ugotovi bakterijsko vnetje, bo otrok potreboval antibiotično zdravljenje od sedem do deset dni. V primeru alergije zdravnik predpiše antihistaminike, ki ublažijo otekanje in vnetje.
Kdaj k Zdravniku pri Laringitisu?
- Če hripavost in neprijetnost v žrelu trajta dlje kot en teden.
- Če je vnetje žrela posledica izpostavljenosti strupom.
- Če se vnetje žrela pojavi kot posledica kroničnega bronhitisa.
- Če otrokova hripavost preraste v oster kašelj.
- Če je povišana telesna temperatura nad 39,5 stopinj Celzija.
- Če je otrok moder, ne more dihati ali je bled (takoj pokličite reševalce!).
- Če otrok ne more požirati, se slini.
- Če je otrok nenavadno zaspan in miren.
Domače Zdravljenje Laringitisa
- Čim manj govorjenja.
- Počitek.
- Veliko tekočine.
- Manjši in pogostejši obroki.
- Vdihavanje pare.
- Tople obloge okrog vratu.
- Otroka pomirite, da ne postane paničen.
- Otroka postavite pred okno, da vdihava hladen in vlažen zrak.
- Ne kadite v bližini bolnega otroka.
Otrokove dihalne poti so ozke, zato lahko okužba, ki se spušča proti sapniku, ima dramatične posledice. Vnetje lahko povzroči tako veliko oteklino, da prepreči dovod zraka. V takem primeru ne gre za običajen laringitis, zato ne oklevajte in poiščite zdravniško pomoč ali pokličite reševalce.
Oslovski Kašelj (Hripavec)
Oslovski kašelj je ena najtežjih in zelo nalezljivih bolezni dihal, ki se prenaša kapljično. Najpogosteje se pojavlja v majhnih epidemijah v predšolskem obdobju, lahko pa prizadene tudi odrasle. Zanjo je značilen kašelj, ki spominja na oslovsko riganje.
Potek Bolezni pri Oslovskem Kašlju
Od enega do dveh tednov po okužbi se pojavi kašelj brez povišane telesne temperature. Kašelj je v tem obdobju, ki običajno traja sedem do deset dni, lahko povsem neznačilen in običajno ni moteč. V tem času je bolnik najbolj kužen. Po tem obdobju se začnejo tipični napadi kašlja, ki so lahko spremljani z zariplostjo ali pomodrenjem in so močnejši ponoči. Napad kašlja lahko traja tudi do ene minute, vmes pa otrok hlasta za zrakom, lahko pa tudi bruha. Pri odraslih bolnikih je kašelj lahko še vedno neznačilen oziroma blažji. Po tretjem tednu bolezen običajno ni več nalezljiva. Napadi kašlja počasi pojemajo. Po naslednjih dveh tednih naj bi bil oslovski kašelj ozdravljen, lahko pa se napadi ponavljajo še mesece, posebej kadar se otrok prehladi ali je preveč telesno aktiven. Bolezen tako izzveni v šestih do osmih tednih.
Hlastanje za Zrakom
Če je vaš malček starejši od 18 mesecev, bo morda že znal "rigati" - to pomeni, da bo med kašljem hitro zajemal zrak. Za dojenčka pa je oslovski kašelj bolj nevaren, saj med kašljanjem ne zna loviti sape. V takem primeru se izbrani pediater odloči za zdravljenje v bolnišnici pod skrbnim nadzorom. Otrok po napadu kašlja pogosto bruha in ima rdeče ter solzne oči, sicer pa se počuti relativno dobro.
Kdaj Odpeljati Otroka k Zdravniku z Oslovskim Kašljem?
Oslovski kašelj je v začetni fazi težko prepoznati, saj gre za navaden prehlad, ki ga sicer zdravnik ne zdravi. V kolikor pa malček začne grdo kašljati, "rigati" ali pa kašlja dlje časa brez postopnega izboljšanja, ga mora pregledati izbrani pediater. Slednjega morate vedno poklicati, če otrok - še posebej dojenček - med napadom kašlja pomodri.
Zdravljenje z Antibiotiki pri Oslovskem Kašlju
Zdravnik lahko v zgodnjem stadiju bolezni postavi diagnozo samo na podlagi brisa iz nosu in žrela. Predpisal bo antibiotik in sredstvo proti kašlju. Za oslovski kašelj ni specifičnega zdravila, vendar antibiotiki bolezen ublažijo in zmanjšajo njeno nalezljivost. To je zlasti pomembno, če je v hiši tudi dojenček. Z antibiotikom je samo v začetnem stadiju mogoče uničiti bakterije in tako skrajšati bolezen ter zmanjšati nevarnost okužbe. Dojenčkom, ki so bili v stiku z obolelim za oslovskim kašljem, lahko zdravnik preventivno predpiše antibiotike - te morate jemati natančno po navodilih.
Otrok Potrebuje Vašo Bližino
Vse, kar lahko nudite otroku in s čimer mu boste najbolj pomagali, je vaša bližina. Med napadom kašlja bodite z njim: posadite si ga v naročje, med kašljanjem naj bo rahlo nagnjen naprej. Pri roki imejte pripravljeno posodo, če bo morda bruhal. Če bo otrok izbruhal večino hrane, ki jo je pojedel, mu obrok ponudite med fazo, ko nima napada. Kadar ima dojenček napad oslovskega kašlja, ga položite v posteljico na trebuh z glavico navzdol in nekoliko privzdignjenim vznožjem. Ko kašlja, bodite vedno ob njem. Če otroka z oslovskim kašljem ne zdravite z antibiotiki, naj se med štiri- ali večtedensko fazo kašlja ne druži z nezaščitenimi otroki in odraslimi ter naj ne obiskuje vrtca in šole, dokler tega ne dovoli zdravnik.
Cepljenje
V Sloveniji so otroci cepljeni proti oslovskemu kašlju trikrat v prvem letu starosti, ponovno pa v drugem letu in v tretjem razredu osnovne šole. Cepljenje ostaja najučinkovitejša oblika zaščite pred to resno boleznijo.
Druge Okužbe Dihal
Poleg omenjenih, obstajajo še druge okužbe dihal, ki lahko prizadenejo dojenčke in majhne otroke.
Anafilaksija
Anafilaksija je resna generalizirana oziroma sistemska preobčutljivostna reakcija, ki je lahko življenjsko nevarna. Lahko povzroči dihalno stisko (otekanje sluznice v grlu ali zoženje spodnjih dihalnih poti) ter prizadetost srčno-žilnega sistema (oslabljeno delovanje srca, prekomerno prepustne in razširjene žile). Hrana (arašidi, druge stročnice, drevesni oreščki, jajce, mleko, pšenica, sadje, ribe in morski sadeži) je najpogostejši vzrok za anafilaksijo pri otrocih in mladostnikih.
Tuberkuloza
Tuberkuloza je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Mycobacterium tuberculosis. Bakterija najpogosteje prizadene pljuča, lahko pa tudi druge organe, kot so bezgavke, obtočila, kosti, ledvica in sečila.
Pljučnica
Pljučnica je najpogostejši vzrok smrti otrok do petega leta starosti, predvsem zaradi visoke umrljivosti v nerazvitih državah, kjer za pljučnico letno umre več kot dva milijona predšolskih otrok. V razvitih državah je smrtnost zaradi pljučnice pod 0,1 odstotka. Definicije pljučnice so številne in raznolike, odvisno od ravni obravnave in razvitosti zdravstva.
Akutni Bronhiolitis
Akutni bronhiolitis je najbolj pogosta okužba spodnjih dihal pri otrocih do drugega leta starosti, ki jo povzročajo različni virusi. Pri otrocih do osmega meseca starosti je najpogostejši povzročitelj prav respiratorni sincicijski virus (RSV), ki se pojavlja sezonsko, največkrat od novembra do marca.
Zgornje Dihalne Pot
Starši otroka najpogosteje pripeljejo na pregled k zdravniku zaradi okužbe zgornjih dihalnih poti, ki je virusnega izvora. Pomembno je vedeti, da sta od obnosnih votlin ob rojstvu razvita samo maksilarna in etmoidalna sinusa. Sfenoidalni sinus se razvije pri petih letih, frontalna sinusa pa med sedmim in osmim letom starosti. Razumevanje razvoja teh struktur je pomembno pri diagnosticiranju in zdravljenju.