Gibanje črevesja dojenčka se pogosto spreminja, zato se pogosto spreminja tudi blato dojenčka v prvih mesecih življenja. Večina teh sprememb je normalnih, do njih pa pride zaradi sprememb v prehrani. Moteno črevesje otroka lahko privede do presenetljivih sprememb, ki jih je treba upoštevati in morda tudi zdraviti. Ena od teh sprememb je zeleno blato, ki lahko ima več vzrokov. Čeprav je zeleno blato pri dojenčkih pogosto, je pomembno razumeti njegove možne vzroke in kdaj je potrebna skrb.
Normalna barva in konsistenca blata dojenčka
Novopečeni starši se kar precej posvečajo blatu, preučujejo ga v skrbi, če je vse v redu. Dejansko pa je ponavadi zaskrbljenost odveč. Namreč, pri dojenčkih je skoraj vse "čudno" popolnoma v redu - barva blata je lahko rumena, zelena ali rjava, blato je lahko tudi zelo mehko in redko. Pogosto se pojavi strah ali skrb, da je z otrokom nekaj narobe, ko v plenici zagledajo živo ali temno zeleno blato. Vendar pa je v veliki večini primerov zeleno blato povsem nenevarno in fiziološko normalno.
Dojenčkovo prvo blato je lepljivo, črno-zelene barve in se imenuje mekonij. Nastajati začne že mnogo pred porodom. Vsebuje plodovno vodo, telesne celice, žolč, lase,… oz. vse kar je dojenček pogoltnil še v času, ko je bil v maternici. Čeprav izgleda zelo nepriščno, mekonij nima vonja. Po nekaj dneh postane blato bolj vodeno in rumenkaste barve, v prvem mesecu je lahko tudi 10 pokakanih pleničk dnevno. Sledi blato, ki že ima izrazitejši kiselkast vonj. Spominja na "vodeno gorčico"; lahko je rumenkasto, zelenkasto, oranžno ali svetlo rjavo. Pri izključno dojenem novorojenčku je redko in zelo pogosto v plenički - lahko se zgodi, da odvaja po čisto vsakem dojenju. Pri dojenčkih, hranjenih z nadomestnim mlekom, je gostejše in praviloma temnejše, bolj zelenkasto, rjavkasto, oranžno.
Za normalno blato se šteje tudi blato, ki ne vsebuje delčkov. Polno dojeni dojenčki dnevno zaužijejo različne beljakovine, kar je odvisno od prehrane doječe mamice. Skladno z mamino prehrano se nekoliko spreminja tudi barva dojenčkovega blata. Po drugi strani se spreminja tudi blato dojenčkov, ki uživajo izključno nadomestno mleko in torej dobivajo vsak dan isto vrsto hrane. Razlog tiči v tem, da se spreminja dojenčkova črevesna flora (sestava bakterij, ki naseljujejo črevo). Tako lahko blato dojenčka, ki je hranjen z nadomestnim mlekom v ponedeljek zgleda drugače kot v petek.
Konsistenca dojenčkovega blata je lahko trda kot maslo, mehka kot skuta ali tekoča kot jogurt. Dojen dojenček ima navadno gorčično rumeno blato, ki je lahko zrnato ali gladko. Dojenčki, ki so hranjeni z nadomestnim mlekom, pa imajo blato podobno pudingu. Če ima dojenček blato kot zajček (v kroglicah) potem je verjetno zaprt. Velja okvirno pravilo - če se blato kotali, potem je verjetno pretrdo.
Vzroki zelenega blata pri dojenčkih
Zeleno blato pri dojenčkih je pogosto in ima lahko več vzrokov. Razumevanje teh vzrokov lahko staršem pomaga zmanjšati skrb.
- Preveč laktoze (sprednje mleko): Eden izmed pogostih vzrokov zelenega blata je, da dojenček dobi preveč laktoze. To se zgodi, ko otroka dojite, vendar na koncu ne dobi mastnega mleka, ki zagotavlja sitost. Če dojenček popije preveč laktoze iz prednjega mleka, njegovo črevesje morda ne bo zmoglo vsega prebaviti dovolj hitro. To povzroči fermentacijo v črevesju, kar vodi do plinov, krčev in zelenega, včasih eksplozivnega blata. V tem primeru je pomembno, da dojenček dojko vedno popolnoma izprazni, preden ga pristavite na drugo. S tem zagotovite, da dobi tudi bolj mastno zadnje mleko.
- Prehrana doječe matere: Prehrana, bogata z zeleno zelenjavo in drugimi zelenimi živili in/ali sokovi, lahko obarva blato zeleno. Naravne in umetne barve lahko vplivajo na barvo vašega mleka in otroškega blata. Če ste jedli temne fige ali špinačo, je lahko blato dojenčka tudi zeleno.
- Črevesni virus (gastroenteritis): Ko je dojenček bolan, lahko njegovo blato spremeni barvo v zeleno, kar lahko traja tedne. Otroci s črevesno virozo pogosto prvi dan bruhajo, potem pa potrebujejo še do 2 tedna, da se uredi njihova prebava. Ko virus naseli črevesje, potrebujejo dobre bakterije nekaj časa, da vzpostavijo prvotno ravnovesje. Nadaljujte z dojenjem! To je najboljši način, da otroku pomagate pri okrevanju.
- Nadomestno mleko in dodatki železa: Dojenčki, ki uživajo mlečno formulo, imajo pogosto temnejše, bolj gosto blato rjavkasto-zelene barve. Mnoge sodobne formule so obogatene z železom. Železo, ki se v črevesju ne absorbira popolnoma, oksidira in obarva blato v temno zeleno, skoraj črno barvo. Če dojenček jemlje sirup z železom zaradi slabokrvnosti ali če pije formulo z visoko vsebnostjo železa, se blato pogosto obarva temno zeleno ali celo črno-zeleno. To je popolnoma normalen pojav in znak, da se železo izloča skozi prebavila. Posebne formule, namenjene otrokom z alergijami ali kolikami (kjer so beljakovine že delno razgrajene), pogosto povzročajo izrazito zeleno blato.
- Preobčutljivost za hrano ali zdravila: Ko se občutljiv ali alergičen dojenček odzove na zdravilo, ki ste ga vzeli, na hrano iz vaše prehrane ali na hrano, ki ste jo prejeli sami, lahko to povzroči zeleno in sluzasto blato. V njem lahko opazite tudi drobne kapljice krvi, kar ni resno ali zaskrbljujoče. Preobčutljivost na hrano se pojavlja predvsem v družinah z alergijami. Alergija na kravje mleko (ali natančneje na beljakovine kravjega mleka) je ena najpogostejših alergij pri dojenčkih. Lahko se kaže s prebavnimi motnjami, vključno z zelenim, sluzastim blatom, ki lahko včasih vsebuje tudi nitke krvi.
- Rast zobkov: Morda se sliši nenavadno, vendar je rast zobkov pogost vzrok za zeleno blato. Dojenčki v tem obdobju proizvajajo ogromne količine sline, ki jo pogoltnejo.
- Moteno delovanje črevesja in sluz: Sluz v blatu je videti kot sijoče, želatinaste nitke. Občasna prisotnost majhne količine sluzi je pri dojenčkih normalna (črevesje naravno proizvaja sluz za lažji prehod blata). Sluz pa lahko kaže na draženje žlez, ki v debelem črevesju izločajo sluz z namenom, da je blato bolj “gladko” in ima dojenček manj težav pri izločanju blata. Če je sluzi res veliko, je lahko tudi znak, da je izločanje preveliko - kar opažamo tudi ob premajhni kolonizaciji črevesja z dobrimi, probiotičnimi bakterijami ali pa ob draženju z neprebavljeno laktozo (mlečnim sladkorjem).
- "Prehlajeno črevesje": Izraz “prehlajeno črevesje” je ljudski izraz, ki medicinsko ni povsem točen, se pa pogosto uporablja za opis virusnih drisk ali prebavnih motenj, ki sovpadajo s prehladnimi obolenji. Dejstvo je, da lahko virusi, ki povzročajo prehlad, včasih vplivajo tudi na prebavo, ali pa otrok pogoltne veliko sluzi iz nosu, kar spremeni barvo blata v zeleno. Po preboleli trebušni virozi (npr. rotavirus) lahko traja tudi več tednov, da se črevesna flora in sluznica popolnoma obnovita. V tem času se lahko še vedno pojavlja občasno zeleno ali mehkejše blato.
Kdaj je potrebno obiskati pediatra?
Čeprav je zeleno blato pogosto normalno, obstajajo situacije, ko je potreben posvet s pediatrom. Pomembno je ločiti med akutno spremembo blata in dolgotrajnejšim pojavom, ki otroka ne prizadene.
- Črno blato: Običajno samo v prvih dnevih življenja, ko novorojenček izloča mekonij, pozneje pa lahko nakazuje na krvavitev iz črevesja, zato obiščite zdravnika. Če je blato črno, vendar otrok ne jemlje železovih preparatov, je potreben posvet pri pediatru.
- Rdeče blato: Lahko nakazuje na resnejše težave, saj je lahko v njem kri, zato se vselej posvetujte s pediatrom. Morda je prišlo do ranice zaradi zaprtja in posledično poškodbe zadnjika ali je dojenček popil kri z mlekom, če ima mamica razpokane in poškodovane bradavice. Kri lahko pusti sled ob močno vneti ritki, lahko pa gre za hujše stanje, ko je dojenček preobčutljiv ali ima alergijo oziroma ima vnetje. Če rdeče blato spremlja vročina ali če opazite, da dojenčka boli, je nujno treba obiskati zdravnika.
- Belo ali sivo blato: Belo blato lahko nakazuje na težave z jetri, sivo pa na probleme s prebavo, zato se je prav tako smiselno obrniti na pediatra.
- Sluzasto ali penasto blato v večjih količinah: Če ima blato res veliko sluzi, je lahko tudi znak, da je izločanje preveliko - kar opažamo tudi ob premajhni kolonizaciji črevesja z dobrimi, probiotičnimi bakterijami ali pa ob draženju z neprebavljeno laktozo. Sluzasto ali penasto blato je po drugi strani lahko stranska posledica večjega slinjenja ob izraščanju zobkov, ko lahko dojenček pogoltne več sline kot običajno. Če je blato sluzasto in je prisotna kri, je nujno obiskati zdravnika.
- Zeleno blato, ki vztraja več kot 72 ur: To namreč nakazuje, da bi šlo lahko z okužbo z bakterijo Clostridium difficile, do katere pride najpogosteje po dolgotrajni uporabi antibiotikov ali pa pri ljudeh z motnjami, povezanimi z delovanjem imunskega sistema. Poleg zelenega blata je tipičen simptom te okužbe tudi diareja zelo neprijetnega vonja, pride pa lahko tudi do rahlega povišanja telesne temperature.
- Močno spremenjeno blato po uvedbi novega živila: Če se blato močno spremeni po uvedbi novega živila v prehrano, lahko gre za alergijo.
- Driska: Če ima otrok tudi po dopolnjenem 1. letu zelo tekoče blato ali ima drisko (tekoče blato več kot petkrat dnevno). Če vas skrbi, se seveda obrnite na pediatra, nujno pa je treba k zdravniku, če je dojenčkovo blato izjemno tekoče ali če je v njem kri ali/in sluz, ob zavračanju hrane in tekočine ter ob vidnem slabem počutju.
- Bolečine ob odvajanju: Če otrok ob kakanju joka in kriči od bolečine, je potrebno obiskati pediatra.
Pomembno je opazovati otrokovo splošno počutje. Če je dojenček živahne narave, se redno hrani, normalno pridobiva na teži in je na splošno zadovoljen, je zeleno blato verjetno le prehodna vizualna sprememba brez patološkega ozadja. Prebavni sistem dojenčka je izjemno dinamičen organ, ki se v prvem letu življenja razvija hitreje kot katerikoli drug sistem v telesu. Ključ do mirnih živcev staršev leži v opazovanju “celotne slike”.
Zdravljenje in ukrepanje
Večina primerov zelenega blata ne zahteva posebnega zdravljenja, razen prilagoditev, ki jih lahko izvedejo starši.
- Pri dojenih dojenčkih: Če je vzrok preveč sprednjega mleka, poskrbite, da dojenček izprazni dojko preden ga pristavite na drugo. Če je vzrok v prehrani matere, lahko ta omeji uživanje zelenjave ali živil z močnimi barvili. Nadaljujte z dojenjem, saj je to najboljši način, da otroku pomagate pri okrevanju, če je bolan.
- Pri dojenčkih na nadomestnem mleku: V primeru suma na alergijo na beljakovine kravjega mleka se posvetujte s pediatrom glede zamenjave formule. Če je vzrok v dodatkih železa, je to normalno in ne zahteva ukrepanja, razen če pediatra skrbi nivo železa.
- Pri uvajanju goste hrane: Ko dojenček začne uživati gosto hrano (običajno okoli 6. meseca), se paleta barv v plenici drastično razširi. V tem obdobju lahko v blatu opazite koščke neprebavljene hrane, kar je popolnoma običajno.
- Probiotiki: V primeru črevesnih okužb ali po uporabi antibiotikov lahko pediatri priporočijo probiotike, ki lahko pomagajo vzpostaviti ravnovesje v črevesni flori. Raziskave so potrdile, da probiotiki skrajšajo trajanje driske, ki jo povzročijo antibiotiki.
V vsakem primeru je potrebno dojenčkovo iztrebljanje skrbno spremljati. Ob morebitnih skrbeh pa se vsekakor posvetujte s pediatrom. Vzdrževanje dobre higiene, redno umivanje rok in skrbna priprava hrane so najboljši preventivni ukrepi za preprečevanje črevesnih okužb, ki so sicer najpogostejši bolezenski vzrok za spremembe v blatu.