V Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna so februarja zaključili urejanje novih prostorov za izvajanje postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP). Ta investicija, vredna 1,1 milijona evrov, ki jo je v celoti financiralo ministrstvo za zdravje, z dodatno opremo v vrednosti 250.000 evrov, predstavlja ključen korak v širjenju programa bolnišnice in ponuja novo upanje za številne pare, ki se soočajo s težavami pri zanositvi. Direktor postojnske bolnišnice, Aleksander Merlo, je ob otvoritvi poudaril, da je program OBMP ključen tako za preživetje ustanove, ki se v zadnjih dveh letih zaradi padca natalitete v Sloveniji širi, kot za pare, saj potrebe po zdravljenju neplodnosti iz leta v leto naraščajo.
Ključna naložba za prihodnost in dobrobit parov
Nova naložba v Postojni, ki obsega 200 kvadratnih metrov v pritličju bolnišnice, bo poleg izboljšane oskrbe za pare, ki potrebujejo pomoč pri zanositvi, prinesla tudi nekaj novih visoko kvalificiranih delovnih mest. Kljub temu se v postojnski bolnišnici že sedaj lahko pohvalijo z visoko izobrazbeno strukturo zaposlenih, kar pomeni višjo raven oskrbe za porodnice, novorojenčke in bolnice na splošno. V novem centru bodo delovali trije do štirje zdravniki ginekologi, specializirani za zdravljenje neplodnosti, ki bodo opravljali klinični del postopka in prenos zarodkov, ter embriologi, ki bodo skrbeli za laboratorijski del postopka OBMP. Pomembno je tudi, da bodo tako zdravniki kot anesteziologi v centru prisotni neprekinjeno, 24 ur na dan, vse dni v tednu, kar zagotavlja celovito in takojšnjo oskrbo.
Tretji javni center za OBMP v Sloveniji z evropskimi ambicijami
Center v Postojni je po ljubljanskem in mariborskem tretji javni center za izvajanje postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo v Sloveniji. Ob otvoritvi sta bila prisotna tudi predsednik vlade Robert Golob in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Ministrica je poudarila pomen centra za celotno državo, saj nataliteta v Sloveniji iz leta v leto pada, lani kar za 15 odstotkov glede na predhodno leto. "Pomembno je, da država parom, ki si želijo otrok, to tudi omogoča," je dejala. Predsednik vlade pa je ob koncu slovesnosti izrazil veselje ob novi pridobitvi, saj dobro pozna postojnsko porodnišnico in delo tamkajšnjih zaposlenih. Uspešnost in dostopnost postopkov OBMP v Postojni naj bi jo uvrščala med vodilne v Evropi.
Priprava in uporaba zdravil za Oploditev z biomedicinsko pomočjo
Izkušnje in sodelovanje z Zdravstvenim centrom Dravlje
Novica o odprtju centra v Postojni pa je hkrati razkrila tudi kompleksnost situacije glede izvajanja postopkov OBMP v Sloveniji. Zdravstveni center Dravlje, ki je skoraj četrt stoletja izvajal postopke OBMP za Bolnišnico Postojna, od začetka junija tega ne izvaja več v breme zdravstvenega zavarovanja. V Zdravstvenem centru Dravlje so sicer opravili tretjino vseh oploditev z biomedicinsko pomočjo v Sloveniji in so bili zadolženi za izvajanje postopkov za Bolnišnico Postojna vse do 1. junija. Trenutno neplodne pare sprejemajo le še samoplačniško, saj čakajo na zeleno luč ministrstva za zdravje, da bi lahko nadaljevali z delom samostojno.
Direktor postojnske bolnišnice, Aleksander Merlo, je pojasnil, da so nameravali s centrom v Dravljah podaljšati pogodbo do izgradnje lastnega centra, ki je predvidena za pomlad prihodnjega leta. Državna komisija za oploditev z biomedicinsko pomočjo, ki ji pritrjuje tudi ministrstvo za zdravje, je namreč sklenila, da so v Sloveniji dovolj trije polno delujoči centri: UKC Ljubljana, UKC Maribor in sedaj še Bolnišnica Postojna. Ker pa Postojna zaradi začetka gradnje lastnega laboratorija trenutno še ne more izvajati vseh postopkov, pare pošilja v UKC Ljubljana.
Različna stališča o zadostnem številu centrov
Nataša Pirc Musar, pravna zastopnica Zdravstvenega centra Dravlje, meni, da Slovenija od začetka junija nima več treh polno delujočih centrov za OBMP, temveč le dva. Merlo pa vztraja, da so trenutno "zagotovo trije" delujoči centri, pri čemer vidi premik lokacije na enem delu Ljubljane kot zgolj spremembo naslova, ne pa bistveno spremembo v delovanju. Z ljubljanske ginekološke klinike so sporočili, da lahko na teden brez težav sprejmejo 22 parov iz Dravelj. Kljub temu pa Irena Horvat Žnidaršič, predstavnica neplodnih parov, izraža skrb, saj se postopki izvajajo v istih prostorih, z istim kadrom in opremo, kar po njenem mnenju pomeni poslabšanje dostopnosti do zunajtelesnih oploditev. Kot primer navaja, da so bili februarja čakalne dobe v kliničnem centru Maribor 130 dni, v Ljubljani pa 172 dni.
Direktor postojnske bolnišnice se s tem ne strinja in zagotavlja, da bodo z ojačitvijo ambulant preprečili nastanek daljših čakalnih dob. Pirc Musar pa izraža nezadovoljstvo, da država vlaga javni denar v nov center, medtem ko že obstaja center, zgrajen z zasebnim denarjem, ki je del javne mreže ginekologije. Po njenem mnenju bi moralo ministrstvo centru še naprej omogočati izvajanje postopkov v javni zdravstveni mreži, namesto da je po 25 letih dela ostal brez odgovora.
Finančni vidiki in posebnosti slovenskih centrov
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) od leta 2010 dalje plačuje bolnišnicam izvedbo postopkov OBMP po dejanski realizaciji, brez količinskih omejitev. V zadnjih desetih letih je bilo v povprečju opravljenih 3400 postopkov OBMP na leto. Povprečna vrednost enega postopka je lani znašala dobrih 1900 evrov, največ sredstev pa sta prejela ljubljanski in mariborski center. ZZZS je pojasnil, da z ZC Dravlje nikoli niso imeli sklenjene pogodbe za financiranje postopkov OBMP.
Prof. dr. Eda Vrtačnik - Bokal, predstojnica kliničnega oddelka za reprodukcijo na ljubljanski ginekološki kliniki in članica komisije OBMP, je pojasnila, da za slovenske potrebe zadostujejo trije centri. Poudarila je, da je smiselno ponuditi storitve koncesionarjev le, ko so zapolnjene javne kapacitete, v katere so bila vložena milijonska sredstva države. Poleg tega sta Ljubljana in Maribor nosilca razvoja, pedagoškega dela in raziskav, kar zahteva določeno število postopkov. Opozorila je tudi na skrb vzbujajoče demografske podatke, saj je v reproduktivnem obdobju (od 25 do 30 let) zdaj kar 29.000 žensk manj kot leta 2010, kar se že odraža v upadanju OBMP. Glede morebitnega konflikta interesov v komisiji OBMP, kjer so člani tudi predstavniki delujočih centrov, je pojasnila, da zakon določa sestavo komisije in da od devetih članov le štirje predstavljajo obstoječe centre.
Vrtačnik-Bokalova je sicer pojasnila, da ljubljanska klinika izvaja nekatere dejavnosti, ki jih v Sloveniji ne izvajajo drugi centri. Med te sodijo shranjevanje genetskega materiala pri ženskah, ki so imele kemoterapijo in jim grozi izguba reproduktivnih sposobnosti, predimplantacijska genetika za preprečevanje prenosa genetskih bolezni, zdravljenje najtežjih bolnic ter vodenje celotnega donorskega programa in registra darovalcev za vso Slovenijo. V Ljubljani in Mariboru zamrzujejo bistveno več reproduktivnega materiala, pri čemer zavarovalnica povrne samo sveže cikluse, zamrzovanje pa predstavlja strošek centra.
Zakonske in pravne dileme
Viktorija Žnidaršič Skubic, ki je sodelovala pri nastajanju zakona o zdravljenju neplodnosti, je v pravnem mnenju ugotovila, da je Bolnišnica Postojna pri opravljanju postopkov OBMP delovala kot "slamnati mož", saj je bila vsebinsko prazna, postopke pa je ves čas izvajala druga zdravstvena ustanova. Zato je zaključila, da tretji center za OBMP v Postojni v resnici nikoli ni samostojno obstajal ali zaživel. Presoja o tem, ali bo lahko uradno postal nov center, je zdaj v rokah državne komisije za OBMP.
Ginekologinja Uršula Reš Muravec, strokovna direktorica ZC Dravlje, se ne strinja s tem, da bodo o usodi centrov odločali tudi njihovi konkurenti. Po njenem mnenju bi morali trenutno stanje vzdrževati in zagotavljati obstoječo kvaliteto. Boji se, da bodo pacienti po novem prikrajšani, dodatna obremenitev kadra v ljubljanskem UKC pa lahko vodi v slabšanje kakovosti storitev in podaljšanje čakalnih dob, ki so že zdaj od dva do tri mesece. Renata Rihter, predstavnica pacientov, je v dopisu komisiji OBMP navedla, da je v UKC Ljubljana na prvi pregled čakalo 288 parov, dodatek 850 novih pa je nedopusten. Po njenem mnenju Slovenija potrebuje vsaj štiri delujoče centre, zato naj se ZC Dravlje uredi koncesija, da bo lahko samostojno izvajal delo.
Kaj je oploditev z biomedicinsko pomočjo?
Postopki OBMP so postopki oploditve ženske, ki se s pomočjo biomedicinske znanosti izvajajo z namenom zanositve na drugačen način kot s spolnim odnosom. Svetujejo jih takrat, ko je vzročni način zdravljenja ženske in moške neplodnosti neuspešen ter pri nepojasnjeni neplodnosti.
Zdravljenje neplodnosti: Diagnostika in pristop
Neplodnost je opredeljena kot odsotnost zanositve po 12 mesecih rednih (3x tedensko) nezaščitenih spolnih odnosov pri parih, kjer je ženska mlajša od 35 let. Pri parih, kjer je ženska starejša od 35 let, pa po 6 mesecih rednih nezaščitenih spolnih odnosov. V primeru težav z zanositvijo se je priporočljivo posvetovati z izbranim ginekologom, ki izda napotnico za zdravljenje neplodnosti.
Reprodukcija človeka je kompleksen proces, pri katerem imata tako ženska kot moški pomembno vlogo pri zanositvi. Znanje o reprodukciji se uporablja za povečanje možnosti za zanositev pri parih, ki imajo težave. Specialist bo izvedel potrebne preiskave za opredelitev vzroka neplodnosti.
Prvi obisk v Centru za zdravljenje neplodnosti vključuje pogovor in preiskave pri obeh partnerjih. Pri ženskah se iščejo znaki za prisotnost bolezni rodil, z ultrazvočno in 3D ultrazvočno preiskavo se ocenijo lego rodil, prisotnost razvojnih nepravilnosti maternice, polipov in miomov. S štetjem antralnih foliklov se ocenjuje zaloga jajčnikov, prikažejo pa se lahko tudi ciste jajčnikov ter znaki endometrioze. Med 3. in 5. dnem ciklusa se opravi odvzem krvi za hormone (FSH, LH, TSH, prolaktin in AMH), ki imajo pomembno vlogo pri delovanju reproduktivnega sistema.
Moška plodnost je v glavnem odvisna od števila in gibljivosti semenčic. Z rutinsko analizo semena natančno ocenijo število, gibljivost in obliko semenčic. Za oddajo vzorca semena je potrebna napotnica izbranega zdravnika, nato pa se dogovori termin oddaje. Seme se lahko prinese od doma v sterilnem lončku na telesni temperaturi.
Ob drugem obisku specialist pregleda rezultate preiskav in skupaj s partnerjema izdela individualen načrt zdravljenja neplodnosti.
Novosti v zakonodaji in prihodnost OBMP v Sloveniji
Po najnovejši odločitvi ustavnega sodišča bodo slovenski centri za zdravljenje neplodnosti postopek omogočali tudi samskim ženskam in ženskam v istospolnih zvezah. Na ministrstvu za zdravje za zdaj nimajo konkretnih odgovorov, kako bodo odpravili neustavnosti v zakonu, vendar bo verjetno treba postaviti številna nova pravila. Postopki z darovano celico za pare, ki potrebujejo darovano moško spolno celico, vključujejo psihološko-socialno svetovanje, predlog zdravnika specialista, soglasje strokovnega posvetovalnega centra za OBMP in dovoljenje državne komisije za OBMP.
Izkušnje iz drugih držav: Makedonski primer najstarejše prvorodke
V postojnski bolnišnici se vsako leto rodi okoli 1500 novorojenčkov, lani so našteli 1460 porodov in nekaj več otrok. Primer iz Makedonije, kjer je 61-letnica po 37 letih zakona, desetih postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo in desetih spontanih splavih rodila zdravega dečka, postane najstarejša prvorodka v državi, njen 65-letni mož pa najstarejši oče, ponazarja napredek medicine in možnosti, ki jih ponuja. Direktorica Ginekološke klinike v Skopju, Irena Aleksioska Papasiev, je pojasnila, da je nosečnost potekala brez težav, kljub visokemu krvnemu tlaku in diabetesu nosečnice, ki so ga stabilizirali pred porodom s carskim rezom. 61-letnica je uspešno zanosila s postopkom umetne oploditve z lastno jajčno celico, ki so jo zamrznili ob začetku zdravljenja neplodnosti. Dr. Tanja Burnik Papler, vodja ambulante za zdravljenje neplodnosti v Bolnišnici Postojna, je pojasnila, da je običajna starost za postopek okoli 45 let, vendar pa odločitev o napotitvi v postopek temelji na strokovni presoji verjetnosti za zanositev.
Odprtje novega centra za oploditev z biomedicinsko pomočjo v Postojni predstavlja pomemben mejnik v zagotavljanju dostopnosti do teh storitev v Sloveniji. Kljub nekaterim odprtim vprašanjem glede organizacije in števila centrov, je cilj jasen: omogočiti parom, ki si želijo otrok, kar najboljšo možno podporo in povečati možnosti za uresničitev njihovih sanj.
tags: #oploditev #z #biomedicinsko #pomocjo #postojna