Nosečnost je posebno obdobje v življenju ženske, ki s seboj prinaša številne spremembe, ne le telesne, temveč tudi na področju imunskega sistema. S tem se poveča tudi ranljivost za določene okužbe, ki bi lahko ogrozile tako zdravje matere kot tudi nerojenega otroka. Zato je razumevanje in skrbno načrtovanje cepljenja v času nosečnosti ključnega pomena. Cepljenje med nosečnostjo se namreč nekoliko razlikuje od cepljenja splošne populacije, zato je pomembno vedeti več o njegovih specifikah, predvsem z vidika zaščite ploda in kasneje novorojenčka, ki je v prvih mesecih življenja še posebej ranljiv.
Zakaj je cepljenje v nosečnosti tako pomembno? Namen in cilji
Glavni cilj cepljenja v nosečnosti je zagotoviti zaščito tako nosečnici kot še nerojenemu otroku. Dojenčki namreč prve odmerke cepiv prejmejo šele pri nekaj mesecih starosti, kar pomeni, da so v kritičnem obdobju po rojstvu nezaščiteni pred številnimi nevarnimi boleznimi. Nekatera cepiva, kot so živa cepiva, so v nosečnosti odsvetovana zaradi potencialnega tveganja za plod. Z drugimi cepivi cepimo le v nujnih primerih zaradi pomanjkanja zadostnih raziskav o njihovi varnosti in učinkovitosti v tem posebnem obdobju. Vendar pa obstajajo tudi cepiva, ki so dokazano varna in bistveno zmanjšujejo število obolelih za določenimi boleznimi. Vsem nosečnicam se priporoča cepljenje z inaktiviranim (»mrtvim«) cepivom proti oslovskemu kašlju in gripi. S tem lahko ženska zaščiti sebe in deloma tudi svojega otroka, saj se del materinih protiteles prenese na plodovo kri in ga tako ščiti med nosečnostjo ter še nekaj mesecev po rojstvu.
Pomembno je tudi, da je mati pred nosečnostjo cepljena po veljavnem programu, kar vključuje tudi cepiva, ki jih med nosečnostjo ne more ali ne sme prejeti. Ta cepljenja in pridobljeni imunski odziv bodo bodočo mater in otroka zaščitili pred boleznimi, ki jih s cepljenjem v nosečnosti ne moremo preprečiti. Primer takšne bolezni so rdečke, proti katerim se cepimo z živim cepivom, ki je v nosečnosti kontraindicirano. Okužba z rdečkami v nosečnosti lahko povzroči hude anomalije ploda in spontani splav. Če pa je mati cepljena že v otroštvu, se njena protitelesa med nosečnostjo prenesejo tudi do dojenčka in ga tako še nekaj mesecev po porodu ščitijo pred boleznijo.
Prav tako je nujno, da je mati pred nosečnostjo cepljena proti hepatitisu B, saj se ta bolezen med nosečnostjo lahko prenese na otroka in povzroča resne zdravstvene težave. V primeru, da je bila necepljena nosečnica izpostavljena virusu hepatitisa B med nosečnostjo, je cepljenje v nosečnosti še vedno možno. V kolikor bodoča mamica ni prebolela noric, se pred načrtovanjem nosečnosti priporoča cepljenje proti le-tem, saj je okužba v nosečnosti zelo nevarna za plod in pogosto vodi v hud potek bolezni pri nosečnici.
Oslovski kašelj v nosečnosti: Nevarnost za najranljivejše
Oslovski kašelj (pertussis) je zelo nalezljiva bakterijska okužba dihal, ki povzroča hude napade kašlja. Najbolj prizadene dojenčke do šestega meseca starosti, pri katerih lahko poteka izjemno hudo in celo ogroža življenje. Mnogi dojenčki z oslovskim kašljem nimajo tipičnega kašlja, temveč lahko prenehajo dihati in pomodrijo. Mlajši kot je dojenček, ko zboli, večja je verjetnost, da se bo moral zdraviti v bolnišnici in da bo bolezen potekala hujše. Možni zapleti pri dojenčkih vključujejo bakterijsko pljučnico, ki je lahko smrtna, dihalne premore, vročinske krče, vnetje srednjega ušesa, krvavitve v predel oči, kože ter možganov, sesedanje pljuč (pnevmotoraks), povečan pritisk v trebušni votlini, ki lahko povzroči popkovno kilo ali izpad črevesja skozi danko. Zmanjšan dotok kisika v možgane in krvavitve, ki so možna posledica kašlja, lahko povzročijo trajne okvare možganov ter s tem duševno zaostalost in ohromelost.
Zato je cepljenje proti oslovskemu kašlju v nosečnosti izjemno pomembno. Priporočljivo je čim prej po 24. tednu nosečnosti, v vsaki nosečnosti, saj zaščita ni trajna. Cepimo s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (Di-Te-Per), kar pomeni, da to cepljenje obnovi tudi zaščito proti davici in tetanusu. Cepljenje nosečnic zagotavlja nastanek protiteles, ki se preko posteljice prenesejo na otroka in ga tako zaščitijo pred najtežjimi oblikami oslovskega kašlja v prvih mesecih življenja, dokler sam ne more prejeti cepiva. Študije kažejo, da imajo novorojenčki cepljenih mater za kar 91% manjše tveganje, da zbolijo za oslovskim kašljem. V Sloveniji je oslovski kašelj še vedno prisoten, s povečanim številom primerov v zadnjih letih, kar poudarja pomen preventivnih ukrepov, vključno s cepljenjem nosečnic.
Gripa v nosečnosti: Povečano tveganje za zaplete
Nosečnost zaradi sprememb v imunskem sistemu, funkciji srca in pljuč ter drugih telesnih sprememb, poveča tveganje za hud potek gripe kar štirikrat v primerjavi z drugimi odraslimi. Gripa lahko povzroči hude zaplete v razvoju ploda, vključno z nedonošenostjo in spontanimi splavi. Zato je cepljenje proti gripi v času sezone gripe, idealno konec oktobra, zelo priporočljivo. Cepivo proti gripi je varno v kateremkoli tednu nosečnosti. Zadnje raziskave kažejo, da cepivo proti gripi za kar 40% zmanjša verjetnost hospitalizacije zaradi gripe pri nosečnicah. Poleg tega raziskave kažejo, da nosečnice, cepljene proti gripi, redkeje rodijo pred rokom poroda ali novorojenčka z nizko porodno težo, redkejša je tudi mrtvorojenost. Materina protitelesa, ki nastanejo po cepljenju, zaščitijo novorojenčka tudi v prvih mesecih po rojstvu. Ker je cepivo inaktivirano in ne vsebuje živega virusa gripe, ne more povzročiti gripe.
Varnost in neželeni učinki cepljenja v nosečnosti
Znanstvene raziskave dosledno potrjujejo varnost in učinkovitost priporočenih cepiv v nosečnosti. Angleška študija, objavljena v The Lancet, je pokazala, da imajo novorojenčki cepljenih mater bistveno manjše tveganje za obolevanje za oslovskim kašljem. Obsežne študije na skoraj 150.000 nosečnicah so potrdile enakostne rezultate. Angleška raziskava na več kot 20.000 cepljenih nosečnicah je dokazala, da cepljenje proti oslovskemu kašlju ni tvegano in da je cepivo varno. Avstralska študija na 82.000 dojenčkih ni našla povezave med cepljenjem mater in avtizmom pri otrocih. Podobno velja za cepivo proti gripi; angleške študije iz let 2009, 2012 in 2017, zadnja z več kot 52.000 dojenčki cepljenih mater, niso pokazale povečanega tveganja za abnormalnosti v razvoju ploda pri cepljenju v zgodnji nosečnosti.
Neželeni učinki cepiv so možni, vendar so praviloma blagi in prehodni. Najpogostejši neželeni učinki cepljenja proti oslovskemu kašlju vključujejo rdečino, bolečino in otekanje na mestu vboda, glavobol, utrujenost in splošno slabo počutje. Pogosti neželeni učinki so lahko tudi povišana telesna temperatura do 39°C, otekanje, srbenje, toplina in omrtvelost na mestu vboda, bolečina v trebuhu in slabost. Redki neželeni učinki so lahko povišana telesna temperatura nad 39°C, otekanje cepljene okončine, mrazenje, bolečina v sklepih in mišicah, srbenje, omotičnost, zaspanost, zmanjšan apetit, omrtvelost dlani in stopal ter simptomi, podobni gripi.
Pri cepljenju proti gripi so najpogostejši neželeni učinki bolečina, otekanje, modrica ali rdečina na mestu cepljenja, rahlo povišana telesna temperatura, glavobol, potenje, bolečine v mišicah in sklepih, drgetanje, utrujenost in splošno slabo počutje, ki trajajo do dva dni.
Druga pomembna cepljenja v nosečnosti in pred njo
Poleg cepljenja proti oslovskemu kašlju in gripi, je pomembno razmisliti tudi o drugih cepljenjih, ki lahko bistveno vplivajo na zdravje matere in otroka.
- Cepljenje proti rdečkam: Živo cepivo proti rdečkam je v nosečnosti kontraindicirano, vendar je cepljenje pred nosečnostjo ključno za preprečevanje hudih okvar ploda in spontanih splavov. Če je mati cepljena v otroštvu, se protitelesa prenesejo tudi na otroka.
- Cepljenje proti hepatitisu B: Prenos virusa hepatitisa B z matere na otroka med nosečnostjo je možen in povzroča resne zdravstvene težave. Cepljenje pred nosečnostjo je priporočljivo. Če necepljena nosečnica ni bila cepljena in je bila izpostavljena virusu, je cepljenje možno tudi med nosečnostjo.
- Cepljenje proti noricam: Če bodoča mamica ni prebolela noric, se priporoča cepljenje pred načrtovanjem nosečnosti, saj je okužba v nosečnosti zelo nevarna za plod.
- Cepljenje proti respiratornemu sincicijskemu virusu (RSV): RSV je pogost povzročitelj okužb dihal, ki ima najtežji potek pri dojenčkih. Cepljenje nosečnic med 24. in 36. tednom nosečnosti zmanjša tveganje za okužbo dojenčka in razvoj težkih oblik bronhiolitisa ali pljučnice.
Pomembno je poudariti, da se potovalna cepljenja v nosečnosti pogosto odsvetujejo zaradi pomanjkanja raziskav o njihovi varnosti in učinkovitosti. Nosečnicam se priporoča, da so z vsemi potrebnimi cepljenji zaključena vsaj 4 tedne pred zanositvijo.
Cepljenje v nosečnosti je pomemben in varen ukrep za zaščito zdravja tako nosečnice kot njenega nerojenega otroka. Z ustreznimi informacijami in skrbnim načrtovanjem lahko nosečnice sprejemajo najboljše odločitve za svoje zdravje in zdravje svojih najmlajših.