Oslovski kašelj, znan tudi kot pertusis, je izjemno nalezljiva bakterijska okužba dihal, ki lahko predstavlja resno grožnjo, zlasti za najmlajše dojenčke. Bolezen, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis, se nahaja v ustih, nosu in žrelu okužene osebe, in se prenaša kapljično s kašljanjem, kihanjem ali preko okuženih predmetov. Čeprav je bila z uvedbo cepljenja v Sloveniji leta 1959 močno zmanjšana njena pojavnost, se v zadnjih letih ponovno opažajo epidemije, zlasti med šolskimi otroki, kar kaže na upadanje dolgotrajne imunosti po cepljenju ali preboleli bolezni.
Kaj je oslovski kašelj?
Oslovski kašelj je ena najtežjih in najbolj nalezljivih bolezni dihal. Zanj je značilen kašelj, ki se lahko stopnjuje do hudih napadov, včasih spominja na "oslovsko riganje" ali "vrisk". Med temi napadi bolnik težko vdihne, hlasta za zrakom, lahko pordeči ali pomodri zaradi pomanjkanja kisika. Bolezen lahko prizadene ljudi vseh starosti, vendar je najnevarnejša za dojenčke, mlajše od enega leta, in še posebej za tiste, mlajše od šestih mesecev. Pri teh najmlajših je oslovski kašelj še vedno pomemben vzrok smrti, najpogostejši in najhujši zaplet pa je bakterijska pljučnica z visoko smrtnostjo.
Simptomi in potek bolezni
Potek oslovskega kašlja se običajno deli na tri faze.
1. Kataralno obdobje (1-2 tedna):V začetni fazi se simptomi oslovskega kašlja ne razlikujejo bistveno od navadnega prehlada. Pojavi se izcedek iz nosu in oči, rahlo povišana telesna temperatura in občasen blag kašelj. V tem obdobju je bolnik najbolj kužen, čeprav še ni značilnih znakov bolezni. Inkubacijska doba lahko traja tudi do tri tedne, kar pomeni, da okužena oseba bolezen lahko širi naprej, ne da bi se tega zavedala.
2. Paroksizmalno obdobje (2-6 tednov):Po prvem ali drugem tednu okužbe se začne kašelj stopnjevati. Pojavijo se značilni, siloviti napadi krčevitega kašlja, ki so najpogostejši ponoči. Vsakemu napadu kašlja sledi globok vdih, ki ga spremlja značilen piskajoč zvok, podoben "oslovskemu riganju", po čemer je bolezen dobila ime. Med napadom lahko otrok pomodri zaradi pomanjkanja kisika, včasih pa sledi bruhanje, izkašljevanje goste sluzi, solzenje in močno pordele oči. Napadi lahko trajajo tudi do ene minute. Pri dojenčkih, mlajših od treh mesecev, se bolezen lahko kaže tudi zgolj kot dihalni premor (apnea) brez kašlja. V obdobjih med napadi kašlja se otrok sicer počuti relativno dobro.
3. Rekonvalescentno obdobje (2-4 tedna):Po tretjem tednu napadi kašlja postopoma pojemajo, bolezen pa običajno ni več tako nalezljiva. Kljub temu se lahko napadi kašlja ponavljajo še več mesecev, še posebej ob prehladu ali telesnih obremenitvah. Celoten potek bolezni lahko traja od šest do osem tednov, včasih celo dlje.
Pri cepljenih otrocih in odraslih je kašelj lahko blag, neznačilen in ga zato pogosto ne prepoznamo. Te osebe lahko kljub blagi klinični sliki še vedno izločajo bakterije in predstavljajo vir okužbe.
Zapleti oslovskega kašlja
Oslovski kašelj je lahko povezan z vrsto resnih zapletov, zlasti pri dojenčkih in majhnih otrocih. Najpogostejši zaplet je bakterijska pljučnica, ki ima visoko smrtnost. Drugi možni zapleti vključujejo:
- Vročinske krče
- Prenehanje dihanja (apnea)
- Izguba apetita
- Vnetje srednjega ušesa
- Dehidracija
- Nevrološke posledice, kot so možganske krvavitve, zaradi zmanjšanega dotoka kisika v možgane.
Pri dojenčkih, mlajših od 6 mesecev, je oslovski kašelj še vedno pomemben vzrok smrti.
Diagnostika
Postavitev diagnoze oslovskega kašlja temelji na klinični sliki, epidemioloških podatkih in laboratorijskih preiskavah. V sumljivih primerih je potrebna laboratorijska potrditev in prijava epidemiološki službi.
- V prvih dveh tednih od začetka kliničnih znakov: Najprimernejša je osamitev bakterije v kulturi in dokaz z verižno reakcijo s polimerazo v realnem času (RT-PCR, angl. real-time polymerase chain reaction). Najprimernejši vzorec za RT-PCR je bris nosnožrelnega predela.
- Prve tri tedne od začetka kliničnih znakov: RT-PCR ostaja primerna metoda zaradi boljše občutljivosti.
- Od četrtega tedna naprej: Najprimernejša metoda je serologija, ki zazna protitelesa v krvi.
Pri postavljanju diagnoze si pomagamo z dokazom bakterije B. pertussis na dihalni sluznici okuženega. Hitra imunofluorescenčna metoda lahko dokaže povzročitelja iz neposredno odvzete kužnine.
Zdravljenje
Zdravljenje oslovskega kašlja temelji na uporabi antibiotikov, ki lahko ublažijo potek bolezni in zmanjšajo njeno nalezljivost. Z antibiotiki je v zgodnjem stadiju mogoče uničiti bakterije, skrajšati bolezen in zmanjšati nevarnost okužbe. Priporočeni antibiotiki vključujejo azitromicin, klaritromicin in midekamicin. Antibiotično zdravljenje je najučinkovitejše, če se z njim prične v prvem (kataralnem) obdobju bolezni.
Pomembno je tudi zagotoviti zadostno uživanje tekočine, da se prepreči dehidracija. Za lajšanje simptomov lahko zdravnik predpiše tudi sredstva proti kašlju, vendar je pomembno, da se ne uporabljajo zdravila, ki zavirajo kašelj, saj lahko poslabšajo bolezensko sliko, še posebej pri dojenčkih z veliko sluzi v dihalih.
Za dojenčke, ki so bili v stiku z obolelim za oslovskim kašljem, lahko zdravnik preventivno predpiše antibiotike. Če otrok bruha večino hrane, mu obrok ponudite med fazo, ko nima napada kašlja. Med napadom kašlja bodite ob njem, ga posadite v naročje in ga rahlo nagnite naprej. Pri roki imejte posodo za bruhanje. Če ima otrok v dihalih veliko sluzi, mu ne dajajte zdravil, ki zavirajo kašelj. Uporaba hladnega vlažilnika zraka lahko pomaga olajšati dihanje, vendar ga usmerite stran od otroka.
Po končanem antibiotičnem zdravljenju bolnik običajno ni več kužen in se lahko ponovno vključi v kolektiv, če mu njegovo zdravstveno stanje to dopušča.
Preprečevanje
Najučinkovitejši način preprečevanja oslovskega kašlja je vzdrževanje visokega deleža cepljenih v skupnosti. Cepljenje proti oslovskemu kašlju je v Sloveniji vključeno v obvezni program cepljenja.
Več narave, manj skrbi - cepljenje proti KME (prispevek)
Program cepljenja v Sloveniji:
- 3 mesecev: Prvi odmerek kombiniranega cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbam s Haemophilus influenzae tipa B in okužbam s HBV.
- 4-5 mesecev: Drugi odmerek.
- 5-7 mesecev: Tretji odmerek.
- V drugem letu starosti: Četrti odmerek (revakcinacija, eno leto po zadnjem odmerku).
- 3. razred OŠ: Peti odmerek (kombinirano cepivo Di-Te-Per).
- Ob sistematskem pregledu v srednji šoli: Šesti odmerek (tetanus).
Čeprav je cepljenje obvezno in brezplačno, se v zadnjem času opaža trend upadanja števila cepljenih otrok, kar lahko dolgoročno vodi do ponovnega povečanja obolevnosti.
Cepljenje nosečnic:Priporočljivo je cepljenje nosečnic s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju čim prej po dopolnjenem 24. tednu nosečnosti. S tem se poveča materna odzivnost protiteles, ki se s transplacentarnim prenosom prenesejo na otroka in ga pasivno zaščitijo v prvih mesecih življenja, ko še ni cepljen. Dojenčki namreč nimajo prirojenih materinih zaščitnih protiteles proti oslovskemu kašlju, njihov imunski sistem pa še ni dovolj razvit, da bi se učinkovito branil okužbe.
Čeprav so se v ZDA cepiva proti oslovskemu kašlju uvedla v štiridesetih letih 20. stoletja, kar je močno zmanjšalo obolevnost, pa se v zadnjih letih ponovno pojavljajo epidemije. Spodnji graf prikazuje trend obolelih pred in po uvedbi cepiva v ZDA.
Trajanje imunosti po cepljenju s sodobnejšimi, acelularnimi cepivi (aP) je krajše (približno 5-6 let) v primerjavi s starejšimi cepivi iz celih celic (wP), po katerih je imunost trajala dlje. Zato je pomembno vzdrževanje visoke precepljenosti v skupnosti in poživitveno cepljenje.
Oslovski kašelj in alternativne metode
Nekatere študije navajajo, da lahko homeopatska zdravila delujejo kot dopolnilo konvencionalnemu zdravljenju. Priporočajo tudi pritisk na določene akupunkturne točke za lajšanje kašlja ter uporabo sirupa iz skorje črne češnje. V približno polovici primerov lahko sprememba klime, na primer en dan bivanja v visokih hribih, pomaga lajšati simptome.
Bolezen se prenaša s človeka na človeka s kužnimi kapljicami pri kašljanju, kihanju, tudi prek okuženih predmetov. Preden oseba začne kazati prve simptome, lahko minejo tudi trije tedni, torej bolezen okužena oseba nevedoč širi naprej. Za oslovski kašelj je značilno, da se na začetku kaže kot prehlad, torej se pojavi izcedek iz nosu in oči, povišana temperatura in blag kašelj. Nato se kašelj stopnjuje in pojavijo se napadi kašlja, ki ima značilen zvok, podoben riganju (zato ima ime oslovski kašelj). Napadom, ki so najpogostejši ponoči, sledita bruhanje in utrujenost. Do kašlja prihaja zaradi toksina, ki ga proizvaja Bordetella pertussis. Toksin načeloma uničuje sluznico, zato ostanejo živčni končiči v sluznici izpostavljeni. Vsak najmanjši dražljaj te končiče vzdraži, kar pa nato povzroči napade kašlja. Bakterija se vključuje tudi na drugačne načine, in sicer s svojimi drugimi toksini vpliva znotrajcelično in na imunsko signalizacijo.
Čeprav bolezen večinoma prebolijo najstniki in odrasli brez zapletov, pa je ključnega pomena zaščita najranljivejših - dojenčkov in majhnih otrok. Zgodnja diagnoza, ustrezno zdravljenje in predvsem cepljenje ostajajo najpomembnejša orodja v boju proti tej nalezljivi bolezni. Zdravstveni delavci morajo biti pozorni na znake oslovskega kašlja pri svojih pacientih, tako pri otrocih kot pri odraslih, in v primeru suma na bolezen nemudoma ukrepati.