Rojstvo otroka je eden izmed najpomembnejših in najlepših dogodkov v življenju staršev. To je trenutek, ko srečni družinici izrečemo dobre misli in želje, trenutek, v katerem se pričenja novo življenje drobcenega bitja in trenutek, ki ga preprosto moramo obeležiti. Kot pravi slovenski pesnik Tone Pavček: »Svet naokrog je vabljiv in ranljiv, čudno resen in nemalo slovesen. Nekdo se je pravdel rodil in to je najlepša pesem.« Življenje nas vodi skozi različna obdobja, v katerih se naše vloge menjujejo. Ob tem nas spremljajo različna čustva, deležni smo različnih sprememb, sprejemati pa moramo tudi nove odgovornosti. Rojstvo, poleg poroke in smrti, uvrščamo med življenjske ali družbene šege oziroma navade. Še danes je zaznamovano kot zelo pomemben dogodek v družini, vendar so se ljudske navade ob tem pomembnem življenjskem mejniku zelo spremenile.
Spremembe v Navadah: Od Domačih Porodov do Bolnišničnih Sob
Če danes o tem povprašamo starejše ljudi, nam bodo povedali, da so nekoč ženske rojevale kar doma in da porodniških dopustov praktično ni bilo, saj so morale ženske kmalu po rojstvu ponovno poprijeti za delo. Tako se je od njih pričakovalo, da se čim prej spet vključijo v vsa hišna opravila. Ljudje so verjeli, da ob rojstvu hišo obiščejo vile rojenice in sojenice, ki otroku napovedo usodo. Prva je napovedovala mladost, druga zakonsko življenje, tretja pa starost. Da bi otroka zaščitili pred zlom, so mu do krsta prižigali svečko. Tako je bilo vse do sredine 20. stoletja. Otročnici so takoj po porodu postregli kurjo juho, saj so verjeli, da ji bo povrnila moč, vsake toliko časa pa je morala popiti tudi kozarec rdečega vina »za kri«. Starši so ji ob tem pomembnem dogodku prinesli poprtnik (kruh), okrašen s kitami in toliko testenimi ptički, kot je bilo otrok pri hiši.
Ker je bila nekoč umrljivost otrok zelo pogosta, so se ljudje bali, da bi otrok umrl nekrščen, zato je bil krst pomemben del obreda ob rojstvu. Zgodil se je kmalu po rojstvu. Otroku so oblekli krstno oblačilo iz bele tkanine, pokrili pa so ga s čipkastim prtom. Deklice so imele rožnate prtičke, dečki pa modre. Vse do 2. svetovne vojne sta otroka h krstu nesla boter in botra, starši pa mu niso smeli prisostvovati. Porodnica je nekoč morala ostajati v domačem okolju še 40 dni po porodu, saj bi v nasprotnem primeru lahko zbolela - za vse življenje. Otrok je bil med krstom v celoti pokrit, videl se je samo obrazek. Če je med krstom jokal, je to pomenilo, da bo zdrav, vesel in da bo dolgo živel.
Regionalne Razlike in Razvoj Običajev
Navade so se razlikovale od kraja do kraja. Tako so na Gorenjskem vse do danes ohranili običaj, da pred krstom spečejo pogačo pletenico ali kruh, ki ga na poti do cerkve podarijo prvemu, ki ga srečajo. Verjeli so, da zato otrok nikoli v življenju ne bo nesrečen in lačen. Tukaj pa naletimo na prvo bistveno spremembo med rojstvom nekoč in danes. Nekoč so otroka krstili prvi ali drugi dan po rojstvu, danes pa ga krstimo šele po nekaj mesecih. Vse do 20. stoletja so imeli pri krstu najpomembnejšo vlogo botri, danes pa so to vlogo prevzeli otrokovi starši. Krst je hkrati pomenil tudi obred, pri katerem je otrok uradno dobil svoje ime. Kadar je šlo za prvega sina, je otrok dobil ime po svojem očetu, prva hči pa je ime dobila po materi. Naslednjim otrokom so dodelili imena svetnikov, ki so godovali na dan njihovega rojstva. Ime sta lahko izbrala tudi krstna botra. Tudi nezakonski otroci so dobili ime po svetnikih, nekaterim izmed njih pa je ime izbral kar župnik. Tudi tukaj naletimo na spremembo. Otroci dandanes zelo redko prejmejo svoje ime po starših.
Nekoč so novorojenčka dvignili pod strop in ga potrepljali po ritki, saj bi mu naj to prineslo moč in pogum. Botrinja je bila krstna gostija, ki so jo priredili takoj ali nekaj dni po krstu. Šlo je za dogodek, ki so se ga udeležili vsi vaščani. V Pomurju še danes ob rojstvu otroka trosijo slamo, čeprav mnogi pravzaprav niti ne vedo, zakaj to počnejo. Nekdaj je veljalo za sramoto, če se je otrok rodil neporočeni materi. Sosedje so to sramoto drugim vaščanom razglasili tako, da so natresli plevel ali perje od hiše novopečene matere do hiše domnevnega očeta, če je bilo to potrebno, tudi čez vso vas. Kar je ostalo, so vsuli v vodnjak. Danes je ta navada dobila pozitivno plat. Ljudje namreč verjamejo, da natresena slama novorojencu prinaša srečo. Tisti, ki slamo trosijo, se ob tem neizmerno zabavajo, tisti, ki stanujejo v hiši, pa se zabavajo naslednji dan, ko morajo vse to počistiti.
Nekatere ključne spremembe med praznovanjem otrokovega rojstva nekoč in danes smo že omenili, nekaj pa jih bomo izpostavili tudi v tem delu prispevka. Danes je zelo priljubljena ideja, ki izvira iz Amerike, pravimo pa ji »baby shower«. Gre za zabavo za starše oziroma v večini primerov za bodoče starše. Nekoč so se zabave udeležile samo ženske, danes pa se je udeležujejo predvsem moški in ženske v paru, ki bodočima staršema prinesejo darila za novorojenčka. Prav tako se danes rojstvo otroka »zapije« že kmalu po porodu. Od novopečenega očeta se pričakuje, da bo že uro po porodu za nekaj ur zapustil svojo družinico in se tako posvetil prijateljem in pijači. Pogosto se tudi zgodi, da novopečena mamica pride domov, kjer jo pričaka razmetano stanovanje, ker je novopečeni očka praznovanje rojstva s prijatelji razvlekel na več dni, potem pa ni utegnil pospraviti doma.
Za konec moramo dodati še eno izmed večjih sprememb, ki je prav tako odgovorna za to, da ljudske navade ob rojstvu tonejo v pozabo. Nekoč so širši člani družine novega člana videli šele več dni po porodu. Danes je uporaba socialnih omrežij tako priljubljena, da lahko družinski člani (pa tudi ljudje, ki jih morda niti ne poznamo), otročka vidijo že v nekaj minutah po porodu. Na fotografiji, ki jo novopečena mamica in očka objavita na spletu, je običajno otroček še sivkaste barve, saj ob prvem fotografiranju še najverjetneje ni uspel niti prav zadihati.
Sodobni Običaji in Globalni Vplivi
Rojstvo otroka je neprecenljiv in dragocen dogodek, ki ga je z besedami težko opisati. Radi tudi rečemo, da gre za čudež življenja in pravilno bi bilo, da bi ljudske navade ob tem pomembnem mejniku v življenju poskušali vsaj delno ohraniti. Gre namreč za človeško kulturo, za način življenja, za našo skupno zgodovino. Sodoben človek dopušča, da ljudski običaji počasi tonejo v pozabo in kar je nekoč ljudem pomenilo ogromno, danes ne pomeni več nič. Rojstvo otroka je eden najpomembnejših dogodkov v življenju, ki ga povsod po svetu spremljajo edinstveni običaji. Ti običaji so pogosto globoko zakoreninjeni v tradiciji in kulturi, izražajo pa veselje, dobrodošlico ter želje za zdravje in srečo novorojenčka.
V Sloveniji se tradicionalni običaji prepletajo s sodobnimi praksami, hkrati pa se navdihujemo pri tujih kulturah. V Prekmurju je eden najbolj prepoznavnih običajev »torjenje«. Ta tradicija vključuje sorodnike, prijatelje in sosede, ki okoli hiše staršev natrosijo slamo. Nekdaj je torjenje simboliziralo zaščito pred zlimi duhovi, danes pa izraža veselje in podporo ob rojstvu otroka. V sodobni Sloveniji je postalo priljubljeno, da očetje ob rojstvu organizirajo manjša praznovanja z družino in prijatelji. V zadnjih letih so postale priljubljene lesene štorklje ali drugi okraski, ki jih postavijo pred hišo staršev. Ena posebnih slovenskih tradicij, ki ob rojstvu otroka prinaša toplino in veselje, so telegrami. Čeprav je bila ta praksa najbolj priljubljena v preteklosti, še danes mnogi ponosni starši prejmejo telegram z voščilom v porodnišnico.
Baby shower, poznan tudi kot zabava ob prihodu otroka, je sodoben običaj, ki izvira iz ZDA. Čeprav je ta tradicija razmeroma nova, je zaradi svoje topline in edinstvenega namena hitro postala priljubljena tudi v Sloveniji in drugod po svetu. Baby shower je zabava, ki jo navadno pripravijo prijatelji ali družina nosečnice približno dva meseca pred predvidenim rokom poroda. Glavni namen dogodka je praznovanje prihoda novega družinskega člana in izkazovanje podpore nosečnici.
Na Finskem, podobno kot v Sloveniji, vsaka novopečena mati prejme t. i. »materinsko škatlo«, ki vsebuje osnovne potrebščine za otroka, kot so oblačila, plenice in igrače. Škatla je praktična in služi tudi kot prva posteljica za novorojenčka. V severni Nemčiji je tradicija, znana kot Babypinkeln, kjer očetje praznujejo rojstvo otroka s prijatelji. Gre za sproščeno druženje, ki vključuje nazdravljanje s pivom ali penino. Na Japonskem ima rojstvo otroka globok kulturni pomen, ki se odraža v številnih starodavnih običajih. Eden najbolj posebnih je »Oshichiya« (お七夜), tradicionalna slovesnost poimenovanja otroka, ki poteka na sedmi dan po rojstvu. Navajo tradicija praznovanja prvega otroškega smeha, znana kot First Laugh Ceremony, temelji na prepričanju, da smeh simbolizira otrokov prehod v družbeno skupnost. Prva oseba, ki izzove otrokov smeh, ima čast organizirati praznovanje, kjer deli sol in pogosti skupnost. Sajenje drevesa ob rojstvu otroka je običaj, ki simbolizira rast in življenje. Drevo, ki ga posadijo starši ali stari starši, raste skupaj z otrokom, kar ustvarja čustveno povezavo med naravo in novim življenjem.
Primeri Iz Prekmurja in Okolice: Torjenje, Gosakanje in Druge Šege
Običaji ob rojstvu niso zgolj starodavne tradicije; so način, kako ohranjamo čustveno povezanost in identiteto v sodobnem svetu. Današnji čas ponuja priložnost za ustvarjanje novih običajev, ki odražajo naš življenjski slog. V pokrajini ob Muri, sploh v Prekmurju, je takšna navada, da ob rojstvu otroka sorodniki, prijatelji in sosedje natrosijo slamo okrog hiše, kjer bo otrok prebival, ponekod pa tudi pri starih starših. Ta danes povsem običajna praksa izvira iz preteklosti, ko pa ni imela pozitivnega predznaka. Kot je povedal Boštjan Rous, etnolog in kulturni antropolog, so se včasih natrosile pleve ob rojstvu nezakonskih otrok. Črta plev je vodila od hiše, kjer se je rodil otrok, do hiše, kjer naj bi živel otrokov domnevni oče. »Kasneje se je ta praksa razširila, trosilo se je vse več in več slame, počasi se je tudi pozabilo, kaj je bil prvotni razlog tega. Spomnim se celo primera, ko so prišli trosit slamo kar z nakladalno prikolico, da je je bilo po vsem dvorišču več kot meter v višino. Kasneje so se slami pridružile še razne druge stvari, od perja do konfetov, stiropora in še česa, v zadnjih letih so stvari postajale pravzaprav že neokusne.
Na drugi strani Mure, v Prlekiji, so običaji spet drugačni. Tam po Rousovih besedah poznajo t. i. gosaka - otrokovega očeta polijejo z vodo in nanj potrosijo perje, kar naj bi ponazarjalo tudi plodnost. O »polevanju« z vodo ali tudi z vinom, ki je značilno za Prlekijo, vse pogosteje pa se pojavlja tudi v Prekmurju, v svojem diplomskem delu piše Kleja Gregorinčič. Ugotavlja, da se s polivanjem zagotovi zdravje otroka. Obstaja več različnih razlag, zakaj se moškega poliva, najpogostejša je, da je moški, ki se mu rodi otrok, gosak in se ga poliva zaradi povezanosti gosaka z vodo. Druga pogosta teorija je, da se z vinom blagoslovi očeta in se tako pridobi zdravje pri otroku. V preteklosti so bile ženske izključene iz prakse in so nazdravljali ter polivali predvsem moški. Boštjan Rous med običaji, značilnimi ob rojstvu otrok, omenja še lutke, ki so jih včasih nesli na streho in zatlačili za dimnik, nato pa jo je moral nekaj dni kasneje nekdo sneti. Zatem so prišle makete štorkelj, ki jih še danes postavljajo, pa tudi otroška oblačila, izobešena na vrvi na hiši.
O šegah in navadah ob porodu v Prekmurju piše tudi Dušan Rešek v knjigi Šege in verovanja ob Muri in Rabi. V Sebeborcih so tisto noč, ko se je rodil otrok, vaški fantje trosili po vasi pleve od hiše do potoka, da bi otrokov oče našel pot do njega in se umil, podobna šega je bila tudi v Murskih Črncih. Poleg »torjenja« obstaja še kup drugih običajev in verovanj, povezanih z rojstvom otrok. Tako so v Veliki Polani verjeli, da morajo ženske po porodu dati pod mizo rdečo krpo, ali pa je morala babica po porodu otroka umiti z rdečo krpo, da je bil ta vse življenje rdeč in zdrav. V Melincih so pravili, da morata biti tisti dan, ko se rodi otrok, na mizi kruh in vino. Takrat pridejo sojenice in določijo otroku prihodnost. Če ni kruha in vina na mizi, sodijo slabo in otrok ni srečen. V Rakičanu je bilo tako, da so po porodu posteljico vrgli v bister potok, da bi bil otrok vse življenje bister. V Porabju, natančneje na Dolnjem Seniku, so verjeli, da bo v letu, ko je dosti lešnikov, tudi dosti otrok. Vraža v Gančanih pravi, da je otrok, ki se rodi v nedeljo, srečen. Prav tako v Gančanih je botra po porodu porodnici šest dni prinašala hrano: prvi dan kuhano kuro v juhi z rezanci, nato kuhano govedino, retaše, gibanico in druge dobrote. Zadnji, šesti dan pa je prinesla vsakemu članu družine majhen vrtanik. Porodnica, tako je bilo v Lipi, po porodu ni smela zapustiti hiše tako dolgo, dokler ni šla prvič z otrokom v cerkev skupaj z babico. Temu so rekli »vpelavanje«.
Nekaj zanimivih verovanj je bilo povezanih tudi z nosečnostjo. V Sovjaku so verjeli, da noseča ženska ne sme gledati, ko koljejo prašiča, ker bi otrok utegnil biti trdosrčen. V Gančanih pa so verjeli, da noseča ženska ne sme gledati v zakurjeno peč, ker se ji lahko rodi otrok z rdečimi pegami na obrazu. Veliko zanimivih verovanj je povezanih tudi s krstom otrok. V Bogojini so otroku, ko so ga nesli h krstu, zavezali trak na desno roko, da ga ne bi »zvörkli«. V Veliki Polani niso nikoli krstili otroka v tretjem tednu, ampak teden dni prej ali kasneje. V Sovjaku so pogače, pečene za »krstitke«, razdelili tudi bližnjim sorodnikom in prijateljem, da bi otrok lepše rasel. V Tešanovcih so otroku v plenice na prsi zamotali večjo vsoto denarja (tega je dal boter) in list iz knjige, da bi bil bolj bogat in učen. V Puževcih je botra dala otroka po krstu najprej pod ognjišče, da bo znal opravljati vsa kmečka in ženska dela. V Lipi so verovali, da bo otrok, če je pri krstu močno jokal, dober pevec. Še en zanimiv običaj iz Turnišča: ko so prinesli otroka od krsta, so materi prinesli na prag liter vina in kos kruha. Botra je dala kruh na otroka, liter vina pa je prijela v roke in začela piti iz steklenice tako, da ji vino ni teklo v grlo, ampak po vratu in prsih.
Novega družinskega člana so se konec maja razveselili tudi pri Lazarjevih z Vaneče, dojenčka so sorodniki, prijatelji in sosedje »sprejeli« na prav poseben način. Okolico hiše so namesto s slamo in perjem »okrasili« s plišastimi igračkami. Kot pove Dušan Lazar, novopečeni dedek - hčerka je povila prvorojenca -, je bila to zelo lepa gesta. »Igračke so 'postavili' sorodniki, in ko so to videli tisti, ki so želeli natrositi slamo, jih je videno odvrnilo od tega dejanja, ker je bil prizor res ličen. Bilo je zelo lepo. Sami sicer nikoli nismo namignili, da ne želimo slame, celo čakali smo, da bo 'hudo', ampak se k sreči to ni zgodilo,« pripoveduje Dušan Lazar. Ko se je rodila njegova hčerka, so slamo okrog hiše trosili celo iz toplozračnega balona, fasado so jim namazali z medom, gor se je zalepilo perje … »Čiščenja je bilo za dva dni, počistili pa nismo praktično eno leto. S tem se lahko naredi veliko škode,« pravi sogovornik, ki sicer podpira to, da se poveselimo ob prihodu novorojenčka na svet. »Prav je, da se malo proslavi, oznani, pa da se skupaj poveselimo. So pa pri nekaterih ti običaji šli že v skrajnost, zadeve so lahko bile zelo neokusne, zato so mi igračke toliko bolj všeč in dobra alternativa, pa tudi namenjene so navsezadnje otrokom. Pravijo sicer, da mora otrok 'priti na mehko', ampak navsezadnje so tudi igračke mehke.« Res je, še pravi, da po nastiljanju naslednji dan vedno priskočijo na pomoč pri čiščenju sosedje in prijatelji. Dojenček je pri Lazarjevih prišel na svet zvečer in kljub malo kasnejši uri se je proslavljanje zgodilo že isti dan, večja zabava, na kateri se je zbralo med 200 in 300 ljudmi, pa je sledila naslednji dan.
Kaj so storili z igračkami? Običaj odpira vprašanje, ali bi bili morda potrebni odloki na ravni občin, s katerimi bi omejili ravnanje ob praznovanju rojstva otroka, da to ne bi povzročalo škode na lastnini. Vprašanja v zvezi s tem smo poslali pomurskim občinam, tiste, ki so nam do oddaje članka v tisk odgovorile, so večinoma povedale, da tovrstnih odlokov nimajo in jih niti ne načrtujejo. Mestna občina Murska Sobota ima v odloku o javnem redu sicer navedeno, da je zaradi varstva občanov in premoženja prepovedano stresati, puščati ali metati na javno pot kakršne koli predmete in material, kar bi ogrožalo ali oviralo promet na njej oziroma ogrožalo ali oviralo hojo pešcev. Odlok torej prepoveduje ogrožajoča ravnanja občanov na javnih poteh z vidika varovanja ljudi in premoženja, na zasebne površine pa se te prepovedi ne nanašajo. V Občini Šalovci so poudarili, da so veseli slehernega novega občana in ne nasprotujejo tradiciji praznovanja ob rojstvu. Imajo pa v javni obravnavi trenutno predlog odloka o javnem redu in miru, ki uvaja določene prepovedi, vezane tudi na ta običaj. Tako je v poglavju o varstvu zdravja in čistoče med drugim določeno, da je prepovedano metati, spuščati ali odlagati predmete, snovi in odpadke v naravno okolje, na javne površine in na druge prostore, ki niso za to določeni. V poglavju o varstvu okolja in zunanje podobe kraja pa je navedeno, da je prepovedano onesnaževati ali zasmetiti javne površine z blatom, gnojem, gnojevko, žagovino in podobnimi snovmi. Določba se ne nanaša na onesnaževanje javnih cest, kar že ureja prometna zakonodaja. Nadzor nad izvajanjem odloka bo v pristojnosti medobčinske inšpekcije, njegovo sprejetje pa načrtujejo na naslednji seji občinskega sveta.
Zaradi zahtevnega čiščenja okolice hiše lastniki včasih za pomoč prosijo tudi komunalne službe. Tudi Komunala Murska Sobota je pred leti ponujala in opravljala to storitev. Kot nam je pojasnil Dejan Kuhar z oddelka za urejanje javnih površin in zelenic, te dejavnosti že dlje časa ne izvajajo več. Za ta korak so se odločili, ker so, pojasnjuje Kuhar, v podjetju preobremenjeni z drugimi storitvami, ki jih izvajajo. »Načeloma vsak sam poskrbi za čiščenje, če pa je res nujno, potem pomagamo. Rojstvo otroka je lep dogodek in vsekakor ni potrebe, da s pretiravanjem pri »torjenju« delamo nekomu škodo.