Nosečnost je obdobje izjemnih telesnih sprememb, ki se odražajo tudi v zdravju ustne votline. Medtem ko se bodoče mamice pogosto osredotočajo na prehrano, gibanje in vnos folne kisline, je skrb za ustno higieno ključnega pomena, a jo pogosto spregledajo. Hormonske spremembe med nosečnostjo, predvsem povečanje ravni estrogena in progesterona, bistveno vplivajo na dlesni. Te postanejo bolj občutljive, rdeče, otečene in nagnjene k krvavitvam, kar je poznano kot nosečniški gingivitis. To stanje se najpogosteje pojavi med tretjim in devetim mesecem nosečnosti.
Zakaj pride do težav z dlesnimi in zobmi med nosečnostjo?
Povišane ravni hormonov med nosečnostjo povečajo odzivnost dlesni na bakterijski plak, ki je sicer naravni pojav v ustni votlini. To pomeni, da že majhna količina plaka lahko povzroči vnetje. Spremembe v zobnih oblogah lahko prav tako pripomorejo k pogostejšim vnetjem dlesni, kar lahko vodi v nastanek parodontalnih žepkov. V skrajnih primerih, če se parodontalna bolezen ne zdravi, lahko privede celo do izpada zob in prizadene obzobna tkiva.
Poleg težav z dlesnimi se med nosečnostjo lahko pojavi tudi večja nagnjenost k zobni gnilobi (kariesu). To je posledica znižanja pH vrednosti sline, ki postane bolj kisla. Kislina neposredno poškoduje zobno sklenino, kar lahko povzroči ali poslabša obstoječo zobno gnilobo. Pogosti pojavi, kot sta bruhanje in želodčni refluks, dodatno izpostavijo zobe želodčni kislini, kar še poveča tveganje za poškodbe sklenine. Nekatere nosečnice se soočajo tudi s težavami bruhanja med umivanjem zob, še posebej če poskušajo očistiti zadnje zobe.
Kaj je parodontalna bolezen in kako jo povezujemo z nosečnostjo?
Parodontalna bolezen je širši pojem, ki zajema bolezni obzobnih tkiv. Delimo jo na gingivitise (bolezni dlesni) in parodontitise (bolezni globljih struktur, vključno s kostjo). Vzrok za parodontalno bolezen so mikroorganizmi, ki tvorijo zobni biofilm. Če biofilma ne odstranjujemo redno, se v nekaj dneh razvije vnetje dlesni. Če se vnetje nadaljuje, propadajo tudi druga obzobna tkiva, kar vodi do nastanka parodontalnih žepkov.
Pri nosečnicah je parodontalna bolezen še posebej skrb vzbujajoča, saj nekatere raziskave kažejo na povezavo med napredovalim vnetjem dlesni in večjim tveganjem za prezgodnji porod ter nižjo porodno težo novorojenčka. Učinek parodontalne bolezni naj bi bil celo močnejši od vpliva kajenja ali uživanja alkohola. Bakterije, ki se sproščajo v krvni obtok skupaj s spremljajočimi snovmi in celicami imunskega odziva, lahko porušijo ravnotežje materinega organizma in tako ogrozijo plod.
Zdravljenje in posegi med nosečnostjo
Večina zobozdravstvenih posegov je med nosečnostjo varna, še posebej v drugem trimesečju, ko se pogosto umirijo jutranje slabosti, ki lahko otežujejo posege v ustni votlini. Priporoča se obisk zobozdravnika ali ustnega higienika že v začetku nosečnosti ali celo pred zanositvijo. Tako je mogoče pravočasno odkriti in sanirati morebitne težave, kot so karies ali vnetje dlesni.
Če se med nosečnostjo pojavi parodontalni absces ali drugo resnejše vnetje, je zdravljenje odvisno od obsežnosti. V prvi fazi zobozdravnik ali ustni higienik opravi higiensko fazo zdravljenja, ki vključuje natančen pregled obzobnih tkiv in poduk o pravilni ustni negi. Sledi mehansko odstranjevanje zobnih oblog in kamna.
V primeru globokih parodontalnih žepkov, ki presegajo 3 mm, kar je sicer fiziološka meja, gre za bolezensko stanje. Globji žepki zahtevajo zdravljenje, kot je luščenje in glajenje zobnih korenin, kar opravita zobozdravnik in ustni higienik. Čeprav ni neposrednih dokazov o škodljivosti parodontalnih posegov za nosečnico in plod, se invazivni posegi običajno izvajajo v drugem trimesečju, saj je v prvem tromesečju plod najbolj dovzeten za teratogene učinke. V tem obdobju je tudi največ spontanih splavov, zato je previdnost pri posegih ključna, da se morebitni zapleti ne bi napačno pripisovali zobozdravstvenim posegom.
Uporaba lokalnih anestetikov med nosečnostjo je varna ob pravilno izbranem anestetiku in primernih odmerkih. Količine in koncentracije lokalnih anestetikov, ki se uporabljajo pri zobozdravniških posegih, so sorazmerno nizke in naj ne bi neposredno vplivale na plod. Večje posege je običajno bolje preložiti na čas po končani nosečnosti.
Kar zadeva uporabo razkužilnih tekočin na bazi klorheksidina, ki jih je zobozdravnik morda vbrizgal v žepke, je pomembno poudariti, da je bila tekočina verjetno izpljunjena in ni mogla priti v krvni obtok. Tako ni nevarnosti za plod.
Glede menjave amalgamske plombe za belo zalivko, če se je del amalganske plombe odkrušil, je pomembno vedeti, da amalgamske plombe vsebujejo živo srebro. Čeprav je tveganje za plod majhno, je priporočljivo, da se odstranitev amalgamskih zalivk opravi pred nosečnostjo po posebnih protokolih (npr. SMART protokol), ali po zaključku dojenja. Če je bila plomba odkrušena že pred obiskom, je zobozdravnik verjetno ukrepal v najkrajšem možnem času glede na razpoložljive termine in stanje.
Preventiva - Skrbna ustna higiena kot ključ do zdrave nosečnosti
Skrb za primerno ustno higieno ima še toliko večji pomen med nosečnostjo. Z umivanjem zob najmanj dvakrat dnevno z zobno pasto, ki vsebuje fluor, odstranimo zobne obloge in bakterije v ustih. Pri občutljivih dlesnih svetujemo uporabo zobne ščetke z mehkimi ščetinami in manjšo glavo, ter zobne kreme za vnete dlesni. Uporaba zobne nitke ali medzobne ščetke vsaj enkrat dnevno je prav tako ključna za odstranjevanje oblog iz medzobnih prostorov.
Ustna vodica je lahko odličen pripomoček, še posebej v dneh, ko je prisotna slabost in zobna ščetka to le še poslabša. V primeru bruhanja ali uživanja kisle hrane/pijače je priporočljivo usta sprati z vodo ali ustno vodico, da se zaščiti zobna sklenina. Po bruhanju je dobro počakati približno pol ure pred umivanjem zob, saj lahko ščetkanje v kislem okolju dodatno poškoduje sklenino.
Kako se pravilno uporablja ščetka z enim snopom ščetin oziroma nosom za detajle
Redni pregledi pri zobozdravniku ali ustnem higieniku (vsakih nekaj mesecev, na približno 2-3 mesece) omogočajo pravočasno odkrivanje morebitnih infekcij v ustni votlini, ki bi se lahko razširile po krvnem obtoku in ogrozile plod.
Za mineralizacijo zob, tako materinih kot plodovih, sta nepogrešljiva kalcij in fosfor. Zato je pomembno uživati raznoliko hrano, bogato z beljakovinami, vitamini, minerali in kvalitetnimi maščobami, ter se izogibati predelanim živilom, sladkorju in beli moki.
Skrb za ustno zdravje v času načrtovanja in med nosečnostjo je torej pomemben del celostne skrbi zase in za svojega otroka. Z redno in skrbno ustno higieno ter rednimi obiski pri zobozdravniku lahko nosečnice zmanjšajo tveganje za zaplete in zagotovijo zdrave temelje za prihodnost svojega otroka.
tags: #parodontalni #absces #zaradi #nosecnosti