Obdobje druge svetovne vojne je prineslo številne preizkušnje za prebivalstvo na slovenskih tleh, še posebej pa za tiste, ki so se aktivno vključili v odporniško gibanje. V težkih in nevarnih razmerah so slovenski partizani kljub pomanjkanju vsega - od zdravnikov in bolničarjev do osnovnih medicinskih pripomočkov in prostorov - uspeli vzpostaviti izjemno organiziran sistem sanitete. Ta sistem, ki je bil zgled tudi drugim državam v Evropi, je temeljil na požrtvovalnosti, iznajdljivosti in globoki humanosti. V osrčju tega prizadevanja so bile partizanske bolnišnice, skrite v gozdovih, ki so nudile zatočišče in zdravljenje ranjenim borcem. Med temi izstopata partizanska bolnišnica Zgornji Hrastnik in edinstvena porodnišnica Spodnji Hrastnik, ki predstavljata pomembna spomenika državnega pomena in ključna dela slovenske zgodovine med drugo svetovno vojno.
Kočevski Rog: Idealno okolje za konspirativne bolnišnice
Kočevski Rog, največje strnjeno gozdnato območje v Sloveniji, se je izkazal za idealno lokacijo za gradnjo konspirativnih partizanskih bolnišnic. Njegova odročnost in gost gozd sta nudila potrebno skrivališče pred sovražnikovimi očmi. V tem času je bilo na širšem območju Kočevskega roga zgrajenih skupno 24 partizanskih bolnišnic, ki so bile povezane v Slovensko centralno vojno partizansko bolnišnico. Ta mreža postojank je omogočala učinkovito oskrbo ranjencev in bolnikov, kar je bilo ključno za nadaljevanje borbe.
Sistem partizanske sanitete je deloval v tesnem sodelovanju s partizanskimi enotami. Borci so se zavedali, da če bodo ranjeni, bodo poskrbljeno zanje, jih umaknili na varno in zdravili. Ta garancija je bila ključnega pomena za moralo in bojno pripravljenost. Slovenska centralna vojna partizanska bolnica je v času svojega delovanja sprejela okrog 10.000 pacientov, od tega 70 odstotkov ranjencev in 30 odstotkov bolnikov. Zaskrbljujoče malo, le 21, jih je uspelo sovražniku najti in usmrtiti, kar priča o izjemni organiziranosti in skritosti sistema.
Partizanska bolnišnica Zgornji Hrastnik: Prva in edinstvena
Partizanska bolnišnica Zgornji Hrastnik je predstavljala prvo bolniško postojanko na Rogu, ki ni bila zgrajena v globoki vrtači, ampak skoraj pod vrhom hriba. Njeni začetki segajo v sredino februarja 1943, ko je v zaselku Smrečnik v bližini Komarne vasi začela delovati kot bolnišnica oziroma okrevališče, imenovano Hrastnik. Prvi objekti, zgrajeni iz neobtesanih smrekovih debel in kriti s skodlami, so obsegali le dve provizorični baraki s skupnimi ležišči ter nadstrešek za kuhinjo. Ena baraka je bila namenjena okrevajočim bolnikom in ranjencem, druga pa osebju bolnišnice.
Konec decembra leta 1943 je vodenje bolnice prevzel dr. Janez Milčinski - Peter. Pod njegovim vodstvom se je bolnica začela širiti in preoblikovati v pomembno zdravstveno ustanovo za težje ranjence, ki so potrebovali zahtevne operacije. Ključna pridobitev je bila izgradnja nove operacijske barake, ki so jo poimenovali "aseptika". Ta je bila opremljena z novo operacijsko mizo, ki je kasneje postala standard za druge bolnišnice na Rogu. Barako je osvetljevala naravna svetloba skozi dve veliki vogalni okni in veliko strešno okno, kar je bilo ključno za natančne operacijske posege. Z izgradnjo "aseptike" se je v partizanskih bolnišnicah prvič jasno ločila aseptična od septične kirurgije, kar je predstavljalo velik napredek v takratni medicinski praksi. Konec februarja leta 1944 so zgradili še veliko barako za ranjence, kjer so izvajali manjše operacije in bakteriološke preiskave, imenovano "septika".
Dostop do bolnice je potekal po stari poti, mimo podrtega hloda in nato po ozki stezi skozi gosto grmovje, kar je še dodatno poudarjalo njeno skritost. V manj kot letu in pol delovanja je bolnica oskrbela več kot 400 ranjencev, večinoma s težkimi poškodbami. 69 ranjencev je v bolnišnici umrlo, pokopani pa so na grobišču v bližini bolnišnice. Zaradi svoje edinstvene vloge in dobro ohranjenosti je bolnišnica Zgornji Hrastnik kulturni spomenik državnega pomena.
Čuvajte se djeco – Dokumentarni film | RTV BPK Goražde (Vlada BPK Goražde)
Porodnišnica Spodnji Hrastnik: Unikum odporniškega gibanja
Še posebej zanimiva zgodba je povezana s porodnišnico v Spodnjem Hrastniku. Ta je predstavljala edinstven primer v odporniškem gibanju druge svetovne vojne. Avgusta leta 1943 je najprej nastala bolnica, aprila 1944 pa so jo razširili z porodno sobo, kopalnico in prostorom za matere in novorojenčke. Kasneje so dodali še manjšo barako za upravnika bolnice in komisarja ter septično porodno barako s posteljami za porodnice, ki so imele gnojne rane.
Porodnišnico je sprva vodila dr. Božena Grosman, za njo pa dr. V porodnišnici Spodnji Hrastnik, kot je zapisal zgodovinar Blaž Štangelj v katalogu k razstavi "Zdravljeni v zavetju gozda", se je med majem 1944 in marcem 1945 rodilo 45 otrok; trije novorojenčki so žal umrli. Zanimivo je, kako so otroke že od začetka navajali na red, tišino in disciplino, pri čemer so se izogibali razvajanju s pestovanjem. Dr. Božena Grosman je v zvezi s tem zabeležila: »Tega nista hotela razumeti niti komisar Stane in bolničar Tine, oba borca iz leta 1941, ki sta na skrivaj vzela v roke včasih namesto puške kakega otroka. Dojenčkom nismo mogli ukazati, naj molče, navadili pa smo matere, da so otroke nasitile, potem pa pustile mirno spati. Nekako nam je to uspelo.«
Ohranitev dediščine in pomen spomina
Do konca 50. let so objekti partizanskih bolnic z nekaj redkimi izjemami propadli. Zato je še toliko bolj pomembno, da se ohranja spomin na njihovo delovanje in neguje dediščina, ki je ostala iz tistih časov. Zgodba partizanske sanitete govori o izjemni požrtvovalnosti tako medicinskega kadra kot domačinov, ki so pomagali pri oskrbi, ter o humanosti vseh vpletenih. Treba se je pokloniti pogumu tistih ljudi in ceniti njihovo pripravljenost žrtvovati svoje življenje za pomoč soborcem in sonarodnjakom.
Razstava "Zdravljeni v zavetju gozda - partizanske bolnice v Kočevskem rogu", ki je bila na ogled v Cerkljanskem muzeju, je prikazala razvoj, organizacijo in delovanje partizanskih bolnic s poudarkom na konspirativnih bolnišnicah. Na ogled je bilo več kot 100 predmetov, med njimi oprema kirurške barake, kirurški in zobozdravstveni instrumentarij, različne opornice, zdravila, medicinska oprema in fragmenti nekdanjih bolnic. Poseben poudarek je bil namenjen ohranjeni bolnici Jelendol in Zgornji Hrastnik, ki sta spomenika državnega pomena, ter Spodnjem Hrastniku, kjer je delovala edinstvena porodnišnica. Razstava je ponudila vpogled v takratni pomen roških bolnic in današnje stanje na terenu, s čimer je prispevala k ohranjanju živega spomina na to pomembno obdobje slovenske zgodovine.
Partizanska bolnišnica Zgornji Hrastnik je bila zgrajena februarja 1943 v odročnih gozdovih Kočevskega Roga. Sprva je bila le zasilna postojanka, ki pa se je postopoma razširila v pomembno zdravstveno ustanovo. V bolnišnici se je med vojno zdravilo več kot 400, po večini težkih ranjencev. 69 jih je v bolnišnici umrlo, pokopani pa so na grobišču v bližini bolnišnice. Leta 1999 je bila z Odlokom o razglasitvi Partizanske bolnišnice Zgornji Hrastnik za kulturni spomenik državnega pomena uradno priznana njena zgodovinska in kulturna vrednost.
tags: #partizanska #bolnisnica #in #porodnisnica #dolenji #hrastnik