Dojenje predstavlja najbolj naraven, optimalen, preprost in najbolj zdrav način hranjenja dojenčka v prvih mesecih življenja. Vse od rojstva pa do zaključenih šestih mesecev starosti mu zagotavlja popolnoma vsa hranila, ki so potrebna za rast in razvoj, kasneje pa predstavlja pomembno dopolnilo mešani prehrani. Tudi med dojenjem boste lahko kdaj zboleli, se nalezli prehlada, se slabo počutili ali pa potrebovali antibiotik. Seveda je s tem povezano jemanje zdravila med dojenjem, saj je materino mleko glavna in edina prehrana dojenčka, zato pride do vprašanja, kolikšen del zdravila se ohrani tudi v mleku in ali je škodljivo za otroka.
Razumevanje antibiotikov: Ključ do varne uporabe
Antibiotiki so zdravila, ki se borijo proti bakterijskim okužbam. Delujejo tako, da zavrejo razmnoževanje ali uničijo mikroorganizme, ki povzročajo okužbo. Pomembno je poudariti, da antibiotiki ne delujejo proti virusnim okužbam, kot so prehlad ali gripa. Namen antibiotikov je zdravljenje bakterijskih okužb, ustavitev ali uničenje patogenih mikroorganizmov v telesu. Antibiotične učinkovine izvirajo iz gliv, bakterij, lišajev ali višjih rastlin, medtem ko nekatere danes proizvajajo umetno. Penicilin, eden najbolj znanih, je na primer produkt plesni.
Kdaj so antibiotiki potrebni pri novorojenčku in doječih materah?
Uporaba antibiotikov pri novorojenčkih in doječih materah je skrbno premišljena odločitev zdravnika.
Antibiotiki pri dojenčkih
Če dojenček zboli za bakterijsko okužbo, ki jo potrdi pediater, mu lahko predpiše antibiotike. Otroci pogosto prejemajo antibiotike v sirupu, saj jih lažje pogoltnejo. Zdravilu je običajno priložena merilna žlička ali kapalka za natančno odmerjanje.
Antibiotiki pri doječih materah
Situacija je nekoliko bolj zapletena, ko mama med dojenjem potrebuje antibiotike. Zelo malo antibiotikov je prepovedanih v času dojenja. Vendar pa proizvajalci v navodilih pogosto odsvetujejo dojenje med jemanjem antibiotika. To je predvsem zato, ker so testiranja zdravil na novorojenčkih in dojenčkih prepovedana, zato ni dokončnih dokazov o morebitni škodljivosti ali varnosti. Kljub temu pa imamo dolgoletne izkušnje z uporabo istih antibiotikov pri bolnih novorojenčkih, kjer so se izkazali kot varni. Torej, mleko matere, ki jemlje antibiotike, morda ne škoduje dojenčku.
Primeri iz prakse kažejo, da je v primeru mastitisa (vnetje mlečne žleze) lahko potrebna terapija z antibiotiki. Če je mama prejela antibiotik, kot je Hiconcil, je morda lahko še naprej dojila. Če pa je bil predpisan drug antibiotik (morda Amoksiklav ali Klindamicin), je bilo v enem primeru priporočeno zavreči materino mleko.
Čas, ki je potreben, da otroku ponovno varno dajete svoje mleko po zadnjem odmerku antibiotika, je odvisen od samega antibiotika in pogostnosti jemanja. Če je bilo zdravilo jemano enkrat dnevno, se lahko izloča še 2-3 dni. Če je bilo jemano na 6 ur, je varno dojiti že po 24 urah.
Kako delujejo antibiotiki
Pravilna uporaba antibiotikov pri otrocih: Navodila za starše
Uspešno zdravljenje z antibiotiki zahteva natančno upoštevanje navodil zdravnika in farmacevta.
Navodila farmacevta
Farmacevt pred izdajo zdravila preveri odmerek glede na otrokovo starost in težo ter svetuje o:
- Pravilnem odmerjanju.
- Pomenu pretresanja stekleničke.
- Upoštevanju časovnega režima in trajanja zdravljenja.
- Vplivu hrane in pijače na učinkovitost zdravila.
- Pravilnem shranjevanju antibiotikov.
Naloga staršev
Starši morajo skrbno slediti vsem navodilom za zagotovitev uspešnega zdravljenja.
Kako pravilno odmeriti zdravilo?
- Vedno natančno preberite priložena navodila.
- Pri antibiotikih v sirupu uporabljajte priloženo merilno žličko ali kapalko.
- Nikoli ne odmerjajte "na pamet" ali s čajno žličko, saj se njihove velikosti razlikujejo.
- Če ste pozabili dati odmerek, počakajte na naslednji predvideni čas. Nikoli ne dajajte dvojnega odmerka.
- Če otrok želi uporabiti svojo najljubšo žličko, najprej odmerite zdravilo s priloženo merico in ga nato prelijte v njegovo žličko.
Pomen časovnega režima
Antibiotike je treba jemati ob točno določenih urah, da se v telesu vzdržuje stalna minimalna koncentracija učinkovine. Če je predpisano jemanje na 8 ur, je včasih potrebno otroka tudi zbuditi, da dobi odmerek.
Trajanje zdravljenja
Zdravljenje z antibiotiki mora trajati predpisano obdobje, tudi če se otrok že počuti bolje. Zgodnja prekinitev zdravljenja je lahko nevarna, saj lahko povzroči ponovitev bolezni ali razvoj odpornosti bakterij.
Vpliv antibiotikov na dojenčka in materino mleko
Čeprav nekateri antibiotiki v materinem mleku lahko zmanjšajo koncentracijo zdravilne učinkovine, je ta običajno zelo majhna in redko povzroči težave pri dojenčku.
Amoksiklav in dojenje
Amoksiklav je sicer varen antibiotik, ki se ga predpisuje tudi novorojenčkom in nedonošenčkom ob določenih bakterijskih okužbah. Ker se v materinem mleku izloča le majhna koncentracija, so lahko matere, ki jemljejo Amoksiklav, brez skrbi glede dojenja. Tudi če dojenček preko mleka dobi majhno količino Amoksiklava, to ne bi smelo povzročiti težav.
Neželeni učinki antibiotikov
Vsak antibiotik ima lahko neželene učinke, najpogostejši pa so driska in razrast kvasovk ali gliv. Zato se pogosto priporoča sočasno jemanje probiotikov, ki pomagajo vzpostaviti ravnovesje v črevesni mikroflori in zmanjšajo možnost pojava driske ali jo omilijo.
Probiotiki in antibiotiki
Probiotike je priporočljivo zaužiti najmanj 3 ure pred ali po zaužitju antibiotika, ter nadaljevati z jemanjem med celotnim obdobjem zdravljenja in še nekaj dni po koncu. Strokovnjaki sicer opozarjajo, da probiotični jogurti morda niso dovolj učinkoviti, zato se je za ustrezne probiotike najbolje posvetovati s farmacevtom ali zdravnikom.
Virusne okužbe dihal pri dojenčkih: Kaj storiti?
Simptomi, kot so kihanje, kašljanje, zamašen nos in vročina, so pogosti pri virusnih okužbah dihal pri dojenčkih. Te okužbe lahko trajajo 2-4 tedne.
Kdaj k zdravniku?
Če dojenček dobro pije, ni pretirano utrujen, nima prehitrega dihanja (več kot 60-80 vdihov na minuto), ne kaže znakov hudega nelagodja ali bledosti, ni panike. Fiziološka raztopina za nos je v takih primerih najbolj primerno "zdravilo".
Znaki za preplah
- Hudo poslabšanje stanja z visoko temperaturo.
- Težave pri dihanju, bledica, apatičnost.
- Pospešeno dihanje, ugrezanje medrebrnih prostorov, "dihanje z nosnimi krili".
- Zelen izcedek iz nosu in sočen kašelj, ki lahko povzroči bruhanje ali nezadostno hranjenje.
V primeru hudih težav z dihanjem je včasih potreben sprejem v bolnišnico za zagotovitev kisika ali dihalne podpore.
Streptokok skupine B (GBS) in nosečnost
Streptokok skupine B je bakterija, ki jo nosi približno tretjina nosečnic. Običajno ne povzroča težav, lahko pa se med porodom prenese na otroka in v redkih primerih povzroči hudo okužbo (sepsa).
Preprečevanje okužbe
Če je bila mama med porodom deležna zaščitnega odmerka penicilina, se prenos bakterije na otroka zmanjša.
Kasnejše okužbe
Bakterija lahko v redkih primerih povzroči tudi kasno okužbo (po 3. tednu, a pred 6. tednom), ki pa običajno ne poteka v obliki, kot jo opisujejo starši pri svojih dojenčkih. Zato je glede streptokoka v večini primerov mogoče biti brez skrbi.
Splošna priporočila za uporabo antibiotikov
Pravilna in odgovorna uporaba antibiotikov je ključna za uspešno zdravljenje otrok in ohranjanje njihove učinkovitosti v prihodnosti.
Antibiotična odpornost
Nepravilna ali pretirana raba antibiotikov vodi v razvoj odpornosti bakterij (antibiotične rezistence), zaradi česar postajajo nekateri antibiotiki manj učinkoviti ali celo neučinkoviti.
Spopadanje z bolečinami in drugimi težavami med dojenjem
Tudi med dojenjem se lahko pojavijo različne zdravstvene težave, ki zahtevajo zdravljenje. Pri glavobolu lahko mirne duše vzamete paracetamol. Majhen del, ki od tega preide v mleko in z njim v dojenčka, mu ne škoduje, saj ga bodo ob vročini dali tudi otroku. Tako preprosto, kot je v tem primeru, pa je žal redko. Kolikšen del zdravila prehaja v mleko, in, ali ta količina škoduje, je odvisno od kemičnih lastnosti zdravila. Vaš zdravnik lahko to za vsako zdravilo točno presodi, seveda pa ga opozorite, da dojite. Če vam torej predpišejo antibiotike, vprašajte zdravnika, ali lahko škodi otroku. Večinoma pa že vnaprej izberejo takšne, ki so primerna zdravila med dojenjem.
Praviloma se dobi za skoraj vsako vrsto zdravila enega ali več preparatov, ki jih sme jemati tudi doječa mati in ob tem še naprej dojiti. Zaradi varnosti vseeno še enkrat vprašajte svojega zdravnika.
Veliko doječih mater mora po porodu uporabljati zdravila bodisi zaradi novonastalih zdravstvenih težav ali že prej odkritih kroničnih bolezni. Dojenje je najbolj naraven način hranjenja otroka v prvih mesecih življenja. Za zdravje in razvoj dojenčka ima neprecenljivo vrednost, saj materino mleko vsebuje vse, kar potrebuje otrok v prvih šestih mesecih za svojo rast in razvoj. Mnogo prednosti dojenje prinaša tudi doječi materi. Kadar je mogoče, se spodbuja dojenje tudi ob zdravljenju doječe matere. Vedno pa je potrebno upoštevati tudi vpliv zdravila na dojenega otroka.
Doječe matere velikokrat skrb za novorojenčka postavljajo pred skrbjo za svoje zdravje. Glavna skrb mater ob uporabi zdravil med dojenjem je vpliv zdravil na zdravje in razvoj dojenčka. Največkrat dojenja med zdravljenjem ni nujno prekinjati, še manj se sme ukinjati zdravljenje matere ob resnih zdravstvenih težavah. Ob resnejših zdravstvenih težavah mora doječo mater vedno pregledati zdravnik. Za večino obolenj imamo na voljo zdravila, kjer je dojenje možno in uporaba zdravil predstavlja bistveno večjo korist za dojenčka, kot je tveganje za nastanek neželenih učinkov zaradi zaužitega zdravila preko materinega mleka.
Podatki za skoraj vsako zdravilo so navedeni v ustrezni strokovni literaturi. Zdravljenje doječih mater vedno stremi k zmanjševanju tveganja za dojenčka, pri čemer se vedno pretehta koristi in tveganja zdravljenja za otroka in mater. Kljub temu velja nekaj splošnih priporočil pri predpisovanju in izdaji zdravil med dojenjem. Zdravnik vedno pretehta ali se je možno zdravljenju izogniti oziroma kadar je mogoče, uporabiti lokalno zdravljenje namesto sistemskega (npr. uporaba protibolečinskega gela namesto tablet). Bolnica ne sme med nosečnostjo in v času dojenja nikoli sama prekiniti zdravljenja kroničnih bolezni brez posveta z zdravnikom, saj ima to lahko resne posledice za njo in otroka.
Prvi nasvet lekarniškega farmacevta je običajno zdravljenje brez uporabe zdravil in drugih izdelkov, če zdravstveno stanje to dopušča. Pri glavobolu si lahko pomaga s sprostitvijo, počitkom ali obkladki. Bolečine v križu si doječa mati lahko lajša z redno telovadbo (npr. pilates, joga), pravilno držo pri dojenju, sprehodi, poskrbeti je potrebno za primerno obutev, koristna je lahko masaža. Uporablja lahko različne protibolečinske gele, ki se nanašajo na manjše površine kože. Proti bolečinam in vročini lahko doječa mati uporablja paracetamol in ibuprofen, ki se v lekarnah dobita tudi brez recepta. Velja pravilo, da se zdravilo uporablja v najnižjih priporočenih odmerkih najkrajši možen čas. Acetilsalicilne kisline (aspirin) se med dojenjem ne sme uporabljati. Za lajšanje težav v ustni votlini in žrelu lahko doječa mati grgra toplo fiziološko raztopino. Težave z zamašenim nosom si doječa mati lahko lajša z vzdignjenim vzglavjem. Pri driski naj doječa mati najprej poskrbi za zadostno pitje tekočin, izogibanje hrani, ki lahko povzroča dodatne težave. Ob večjih izgubah se lahko uporabi raztopino peroralne rehidracijske soli, s katero nadomeščamo izgubljene elektrolite, glukozo in tekočino ter preprečujemo nadaljnjo dehidracijo. Za lajšanje težav pri driski, ki je posledica okužbe prebavil, lahko doječa mati uporabi tudi posušene plodove borovnice. Ob zaprtju, kadar redna telesna dejavnost, zadostno pitje tekočin in vnos prehranskih vlaknin ne zadostujejo, doječa mati lahko uporablja droge s sluzmi, kot so laneno seme, seme indijskega ali jajčastega trpotca ali osmozna odvajala (laktuloza). Zaprtje lahko lajša tudi z glicerinskimi svečkami ali svečkami, ki razvijajo ogljikov dioksid.
Zelišča in dojenje: Previdnost je ključna
Zdravila rastlinskega izvora in zdravilne rastline se pogosto razume kot naravna in popolnoma varna za zdravljenje, zato po njih pogosto posegajo tudi nosečnice in doječe matere. Splošno priporočilo velja, da je potrebna previdnost pri uporabi zdravil med nosečnostjo in dojenjem, enako velja tudi za uporabo zdravilnih rastlin v tem obdobju. Odsvetovana je npr. uporaba drog z delovanjem na maternico (žajbelj, pelin, brin, glog), drog s pirazolidinskimi alkaloidi (gabez, lapuh, repuh), odvajal z antrakinonskimi glikozidi (sena, krhlika, rabarbara, aloja) ali drog z učinkom na hormonski sistem (sladki koren, cimcifuga, žen-šen).
Določene zdravilne rastline pa se že tradicionalno uporabljajo pri doječih materah (npr. v ljudski medicini se zeli navadnega sporiša, plodovi grenkega navadnega komarčka in navadne kumine ter islandski lišaj že dolgo uporabljajo za povečanje izločanja mleka pri doječih materah). Prav tako velja za varno uporaba nekaterih zeliščnih čajev (npr. kamilica, regrat, listi koprive, poprova meta), četudi klinične študije niso bile izvedene, njihova dolgoletna tradicionalna uporaba pa ni pokazala škodljivih učinkov. Zaužita količina naj kljub temu ne presega dveh skodelic dnevno.
Vpliv zdravil na dojenčka: Koristi in tveganja
Tveganje za dojenčka je odvisno od odmerka zaužitega zdravila preko mleka, stopnje razvitosti organov, odgovornih za farmakokinetične procese pri dojenčku in učinka zdravila na dojenčka ter laktacijo. Če je le mogoče, izberemo učinkovino, ki je na dojenčkih dobro proučena in se pri doječih materah že dolgo uporablja.
Za dojenčka materino mleko predstavlja najprimernejšo prehrano v prvih mesecih življenja, pa tudi zaščito pred bakterijskimi, virusnimi in parazitskimi črevesnimi infekcijami ter zmanjšuje pogostost razvoja alergijskih bolezni, sistemskih infekcij in kroničnih otroških bolezni. Kljub vsemu pa obstaja tudi nekaj kontraindikacij za dojenje. To so hude materine bolezni, tudi okužba s HIV, zasvojenost z drogami in galaktozemija pri dojenčku.
Dojenja med zdravljenjem matere ni nujno prekinjati, še manj se sme ukinjati zdravljenje matere. Čeprav večina učinkovin prehaja v materino mleko, je količina učinkovine, ki jo dojenček zaužije majhna in navadno ne predstavlja tveganja zanj. Kljub temu pa obstaja nekaj učinkovin, ki so med dojenjem absolutno kontraindicirana. Te učinkovine so amiodaron, citostatiki, kloramfenikol, ergot alkaloidi, jodidi, litij, radiofarmacevtiki, retinoidi in kronična uporaba tetraciklinov.
Glavna skrb matere med uporabo zdravil ob dojenju je namenjena izpostavljenosti dojenčka zdravilom in njihovim kratkotrajnim ter dolgotrajnim vplivom na zdravje in razvoj dojenčka. Poleg direktnih neželenih učinkov se pri odločitvi o primernosti učinkovine za uporabo pri doječih materah upošteva tudi njihov morebitni vpliv na zmanjšano tvorbo mleka.
Izpostavljenost otroka učinkovini iz materinega mleka je odvisna od koncentracije učinkovine v materinem mleku in količine zaužitega mleka. Razvojne spremembe pri dojenčkih, ki lahko vplivajo na absorpcijo učinkovine, so kislost želodca, hitrost praznjenja želodca in črevesja, absorpcijska površina, zrelost encimskih sistemov, pomembnih za učinkovine, ki aktivno prehajajo skozi sluznico, permeabilnost gastrointestinalne sluznice ter žolčna funkcija.
Splošna priporočila za predpisovanje zdravil doječim materam so usmerjena v zmanjševanje tveganja za dojenčka. Splošni pristopi so ugotoviti, ali se je terapiji mogoče izogniti in kadar je le mogoče uporabiti lokalno zdravljenje. Pri izbiri učinkovine se moramo zavedati, da učinkovina, ki se lahko varno uporablja v nosečnosti, ni vedno primerna za doječe matere. Najprimernejše učinkovine med dojenjem so tiste s kratko biološko razpolovno dobo, visoko afiniteto za vezavo na proteine, nizko biološko uporabnostjo po peroralni aplikaciji in vodotopne učinkovine. Diuretiki se med dojenjem navadno ne uporabljajo, ker zavirajo laktacijo.
V času dojenja je ob uporabi zdravil vedno potrebno preveriti vpliv zdravil na zdravje in razvoj otroka. Zato velja, pri zdravniku in v lekarni vedno povejte, da dojite!
tags: #antibiotiki #varni #za #dojenje